Thaler sicer ves čas trdi, da pri njegovem ravnanju niso podana vsa zakonska znamenja očitanega kaznivega dejanja, še posebno ne, če se očitki opirajo na posnetke britanskih novinarjev pod krinko, kar po njegovem mnenju ni le nezakonito, temveč je to kaznivo dejanje samo po sebi.
Po pisanju časnika obramba ves čas problematizira, ali novinarji sploh smejo s tajnim snemanjem pridobiti dokaze, ki bi lahko imeli dokazno vrednost v kazenskem postopku. Da so dokazi, ki so jih zbrali novinarji, zakoniti, kar pomeni, da jih bodo lahko uporabili v morebitnem nadaljevanju postopka, pa je za preiskovalnim sodnikom zdaj sklenilo še višje sodišče.
Afera je izbruhnila marca 2011 po razkritju novinarjev britanskega Sunday Timesa, ki so se pod krinko lobistov z nekaterimi poslanci v evropskem parlamentu dogovorili, da bodo ti v zameno za denar vložili določene amandmaje k evropski zakonodaji. Dogovarjanje so posneli s skrito kamero, v past novinarjev pa so se poleg Thalerja ujeli še trije evropski poslanci - Avstrijec Ernst Strasser, Romun Adrian Severin in Španec Pablo Zalba Bidegain.
Strasserja je sodišče na Dunaju januarja letos spoznalo za krivega sprejemanja podkupnine in ga obsodilo na štiri leta zapora.
Kot navaja Delo, Evropski urad za boj proti goljufijam (Olaf) v preiskavi primera Thaler ni našel dokazov o nepravilnostih za uvedbo disciplinskega ali kazenskega postopka, je pa slovenska protikorupcijska komisija v Thalerjevem ravnanju našla utemeljene razloge za sum storitve kaznivih dejanj s področja korupcije po slovenski zakonodaji.
