Vlada naj bi včeraj obravnavala zakonsko novelo, s katero bi izpolnili pravno praznino v zakonu o verski svobodi. Ta je nastala, ko je ustavno sodišče pred več kot tremi leti (!) presodilo, da so pogoji za registracijo verskih skupnosti preostri, in razveljavilo zadevne člene. »Naj bi« smo zapisali, ker se to ni zgodilo. Lukšičevi socialdemokrati so namreč zaradi nezadovoljstva z novelo zahtevali nova usklajevanja... V vladi so nanje pristali, a vztrajajo, da bo novela na dnevnem redu vlade že prihodnji teden.
Celovita prenova zakona do zime
Po najnovejšem zakonskem predlogu – pripravili so ga pod taktirko kulturnega ministra Uroša Grilca – naj bi za registracijo verske skupnosti zadoščalo deset polnoletnih članov, in ne 100, kot je to določal »Šturmov« zakon. Po nekaterih podatkih ima namreč večina verskih skupnosti manj kot 20 članov. To pa je pravzaprav edina novost. Členov zakona, ki zadevajo duhovno oskrbo v bolnišnicah in socialnovarstvenih zavodih, tokratna zakonska novela ne spreminja. Vsebinsko je torej še bolj »minimalistična«, kot je bila tista, ki so jo na Grilčevem ministrstvu pripravili maja letos – in jo prav tako umaknili iz postopka. »Majska« novela je namreč v skladu z ustavno odločbo urejala tudi duhovno oskrbo v bolnišnicah in v socialnovarstvenih zavodih, kar bi rešili tako, da bi država v skladu z ustavno odločbo zagotovila plačilo duhovnikom za opravljeno delo na podlagi pogodb civilnega prava, a višine plačila v novelo ne bi zapisali. Kot je znano, je ustavno sodišče glede duhovne oskrbe v bolnišnicah in sorodnih institucijah menilo, da bi bil kršen 7. člen ustave, če bi država z duhovnikom sklenila delovno razmerje, hkrati pa je zapisalo, da nikakor ni sporna »vsaka finančna podpora« verskim skupnostim v te namene.
Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Aleš Črnič nam je povedal, da so se po premisleku v vladi odločili, da s to novelo uredijo najnujnejše in zapolnijo pravno praznino, kot zahteva ustavna odločba. Ob tem pa je zagotovil, da na ministrstvu intenzivno pripravljajo izhodišča, na podlagi katerih bodo zakon o verski svobodi prenovili celovito. Po Črničevih besedah naj bi bil tak celovit zakonski predlog nared do zime.
Cerkve: Sedanjega zakona ni treba spreminjati
Poslanka SD Majda Potrata ne verjame, da bodo na ministrstvu po prvem koraku, sprejemu te minimalistične zakonske novele, ki na novo ureja le registracijo verskih skupnosti, izvedli še drugega – »nujno potrebno« prenovo celotnega krovnega zakona. »Da bi za to našli konsenz v bližnji prihodnosti, ni verjetno,« poudarja. Socialne demokrate v predlagani noveli moti več stvari. Iz tega zadnjega predloga so na ministrstvu črtali možnost, da za registracijo zadoščajo tudi trije člani, če so za to navedeni ustrezni razlogi. Novela nadalje ne ureja zaposlovanja duhovnikov v bolnišnicah, domovih za ostarele in zaporih. Po mnenju Socialnih demokratov bi morali eksplicitno zapisati, da javnih sredstev ne bi smeli uporabljati v ta namen. Poleg tega novela povsem pušča ob strani način razdeljevanja sredstev verskim skupnostim, čeprav mehanizma za razdeljevanje ni več. Statistični podatki o številu članov posameznih veroizpovedi, ki so v »Šturmovem« zakonu osnova za financiranje verskih skupnosti, so namreč zastareli, na statističnem uradu pa jih v nekdanji obliki (popis) sploh ne zajemajo več. Potratova poudarja, da v njihovi stranki pričakujejo, da se bodo v koaliciji, preden gre zakonska novela spet v vlado, uskladili še glede kakšne druge pomanjkljivosti v zakonu o verski svobodi.
Iz urada za stike z javnostmi pri Slovenski škofovski konferenci pa so včeraj sporočili, da namere vlade, da bo spremenila minimalno število članov za registracijo verske skupnosti, ne komentirajo, ob napovedi, da naj bi vlada pripravila nov zakon o verski svobodi, pa znova poudarjajo, da priprava nove zakonodaje ni potrebna, ker je obstoječi zakon primeren, med verskimi skupnostmi pa uživa tudi visoko stopnjo podpore.