Nekaj zapornikov iztožilo tudi po 8000 evrov odškodnine
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je sprejelo odločitve o pritožbah, ki so jih v začetku leta 2010 vložili zaporniki v zvezi z okoliščinami prestajanja zaporne kazni v zaporih Dob in Ljubljana, so danes sporočili z ministrstva za pravosodje.
Sprejete odločitve sodišča po oceni ministrstva potrjujejo, da zaprtim in priprtim osebam na Dobu zagotavljajo ustrezne pogoje. Po mnenju ESČP so namreč okoliščine prestajanja kazni zapora skladne z zahtevami Evropske konvencije o človekovih pravicah.
Na drugi strani pa so bile odločitve ESČP glede okoliščin prestajanja kazni v ljubljanskem zaporu uspešne in utemeljene. Od pritožb, vloženih leta 2010, se jih je na ljubljanski zapor nanašalo 15, lani in letos pa jih je Državno pravobranilstvo prejelo še 24.
V treh primerih, ki jih je podalo skupno šest pritožnikov, pa je bila Slovenija pred evropskim sodiščem že obsojena. Dve sodbi sta bili izdani oktobra 2011, ena pa junija lani. Evropsko sodišče je v teh zadevah ugotovilo kršitev prepovedi ponižujočega in nečloveškega ravnanja in kršitev pravice do učinkovitega pravnega sredstva.
Omenjeni zaporniki so bili upravičeni do odškodnin v višini med 6000 in 8000 evrov, izplačane pa so jim bile lani, so potrdili na pravobranilstvu.
V odprtih zadevah si pravobranilstvo prizadeva za poravnave
V odprtih zadevah, ki jih je državi vročilo ESČP in se nanašajo na okoliščine prestajanja kazni zapora v Ljubljani in v katerih so zahtevki pritožnikov utemeljeni, pa je Državno pravobranilstvo v letošnjem letu s pritožniki začelo sklepati poravnave. Doslej so bile sklenjene tri poravnave, izplačani pa dve odškodnini v skupni vrednosti 4670 evrov.
"Na ta način Državno pravobranilstvo prispeva k hitrejšemu zaključevanju zadev, posledično pritožniki pravično zadoščenje zaradi kršitve njihovih človekovih pravic dosežejo hitro in učinkovito, ne nazadnje pa je hitrejši postopek tudi za državo bolj optimalen, saj so stroški, ki bremenijo proračun, nižji," navajajo na pravobranilstvu.
Kar nekaj pritožb, povezanih s prestajanjem kazni v ljubljanskem zaporu, pa še ni rešenih. Od 15 pritožb iz leta 2010 je odprtih še devet zadev. Od 24 pritožb, ki jih je ESČP Državnemu pravobranilstvu vročilo v lanskem in letošnjem letu, pa je država Slovenija z omenjenimi tremi pritožniki sklenila poravnavo, zato so bile pritožbe umaknjene.
Vsebinsko je torej od pritožb, podanih lani in letos, nezaključenih še 21 zadev. V nekaterih primerih so pritožniki že zavrnili ponujeno sklenitev poravnave, zato bo o njihovih zahtevkih odločilo evropsko sodišče, so že zapisali na pravobranilstvu.
Razmere v zaporu danes boljše, a dolgoročna rešitev je le nova gradnja
Sodbe evropskega sodišča se sicer pretežno nanašajo na stanje do leta 2009, medtem ko so danes razmere v ljubljanskih zaporih bistveno boljše, so še zapisali na ministrstvu. Tako sproti premeščajo zapornike na druge, manj obremenjene lokacije, podaljšujejo čas bivanja na prostem in zagotavljajo dodatne programe izobraževanja in dela. Spremenili so tudi namembnost posameznih prostorov v zavodu, na zunanjem sprehajališču pa so uredili dva nadstreška.
Na pravosodnem ministrstvu ob tem poudarjajo, da dolgoročno rešitev za ljubljanski zapor predstavlja novo poslopje. Država ima že na voljo zemljišče, in sicer približno 45.000 kvadratnih metrov veliko parcelo v Bizoviku. Občinski prostorski načrt Mestne občine Ljubljana gradnjo tudi že predvideva.
A ker je treba preudarno izbrati najboljšo lokacijo, si je minister za pravosodje Senko Pličanič poleti ogledal še nekatere druge možne lokacije, jeseni pa bo končna lokacija tudi znana in predvidoma decembra predstavljena javnosti. Enako kot nekatere druge probleme v sistemu izvrševanja kazenskih sankcij namerava ministrstvo zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev reševati z razpisom javno-zasebnih partnerstev. Razpis za izgradnji zapora v Ljubljani bo predvidoma objavljen v prvi polovici prihodnjega leta.
O odškodninah pripornikom oz. zapornikom v ljubljanskem zaporu je sicer poročal današnji časnik Delo.
