Tomaž Kuntarič, predsednik uprave Slovenske odškodninske družbe (Sod), je danes dejal, da je odločitev nadzornikov načeloma zakonita, »če se ni v ozadju dogajalo kaj nezakonitega«. Pojasnil je, da je Luka Koper eno najpomembnejših podjetij za državo, pred nadaljnjimi odločitvami, ki jih bodo sprejeli v nekaj dneh, pa bodo preučili vse možnosti in tveganja, povezana z njimi. Nobenih možnosti, tudi sklica izredne skupščine, na kateri bi zahtevali zamenjavo dela nadzornikov, ne izključuje. Odločitev nadzornega sveta je načeloma zakonita, razklanost nadzornega sveta in nepojasnitev razlogov pa vnaša dvom, da je bil postopek izpeljan strokovno in odgovorno, meni Sod.

Sestanek premierke Alenke Bratušek s sodelavci na temo imenovanja Gašparja Gašparja Mišiča na čelo Luke Koper se je že končal, potekajo pa dodatni sestanki, na katerih so dogodki na ponedeljkovi seji nadzornikov Luke pomembna tema, so povedali v kabinetu predsednice vlade.

Zakon o gospodarskih družbah določa, da mora poslovodstvo družbe sklicati skupščino, če to zahtevajo delničarji, ki imajo skupno v lasti vsaj dvajsetino osnovnega kapitala. Na to zahtevo mora skupščina odločati čim prej, vendar najpozneje v dveh mesecih od prejema zahteve, sicer lahko sodišče delničarje, ki so postavili zahtevo, pooblasti za sklic skupščine.

Največji delničar Luke Koper je glede na podatke s spletne strani družbe država (51 odstotkov), z deležem katere upravlja Sod, sledijo pa Sod (11,13 odstotka), Kapitalska družba (4,98 odstotka) in Mestna občina Koper (3,34 odstotka).

Proučevanje možnih ukrepov

Bratuškova je imenovanje donedavnega državnega sekretarja v njenem kabinetu Gašparja Mišiča na čelo Luke Koper v ponedeljek ocenila za nedopustno. Ob tem je napovedala, da se bo danes »usedla s svojimi sodelavci in proučila možne ukrepe«.

Dokončno razburil Alenko Bratušek in razklal koalicijo

Sestanek je že bil, več informacij pa v njenem kabinetu niso želeli razkriti. So pa povedali, da sestanki potekajo še naprej.

KPK: Politično kadrovanje v Sloveniji ni kaznivo, je pa odraz sistemske in politične korupcije

Med drugim se bo danes na redni seji sestala tudi vladna kadrovska komisija. Vodja komisije, obrambni minister Roman Jakič, je ob robu podpisa dogovora o sodelovanju obrambnega ministrstva s Košarkarsko zvezo Slovenije (KZS) pri izvedbi evropskega prvenstva v košarki spomnil, da je bil Gašpar Mišič na zadnji seji v četrtek razrešen kot državni sekretar v kabinetu predsednice vlade.

Nadzorniki preslišali glas lastnika

Njegovo imenovanje na čelo Luke Koper je zato po Jakičevih besedah posledica odločitve nadzornega sveta gospodarske družbe, ki nima neposredne zveze s kadrovsko komisijo vlade.

Mišičevo imenovanje: Resni in malo manj resni odzivi na twitterju

Vseeno pa Jakič pravi, da je vlada kot večinski lastnik Luke Koper izrazila prepričanje, da nadzorni svet ne bo potegnil poteze, ki jo je. »Glede na to, da so nadzorniki preslišali glas lastnika, se mi zdi to nenavadno,« je dodal.

Mišič najboljša možna izbira

Eden od treh predstavnikov delavcev v nadzornem svetu Luka Koper Mladen Jovičič (poleg njega še Nebojša Topić in Stojan Čepar) pravi, da so pred odločanjem dobili popolno soglasje sveta delavcev in sindikata. S podporo so prevzeli tveganje, a je bil Gašpar Mišič najboljša možnost, pravi. »Zelo jasno smo prepoznali glavnega sovražnika Luke Koper - neodgovornega lastnika, ki je vložil ogromno energije v to, da se nekaj ne zgodi, namesto da bi predlagal in tudi postavil svojega kakovostnega kandidata,« pravi Jovičič.

Po njegovih besedah sta bila ostala dva kandidata, sedanji predsednik uprave Bojan Brank in prvi mož Intereurope Ernest Gortan, politična. Jovičič pravi, da sicer niso imeli zadržkov do imenovanja Gortana na čelo Luke in da bi ga podprli, če bi kot predsednik uprave »delal za razvoj Luke Koper, uspešnejše poslovanje, ki bi nam omogočilo bolj varne službe in socialno blaginjo«.

»Gašpar Mišič je edini zagotovil, da Luke Koper ne bo razkosaval ali prodajal«

Glede kriterijev za imenovanje Gašparja Mišiča Jovičič pravi, da je imel najboljšo predstavitev ter da je edini pokazal dolgoročno razmišljanje o Luki Koper in je najdlje segel pri pripravi strateškega načrta. Poleg tega je edini prikazal nujne ukrepe v luki in okoli nje (novi vhodi, poglabljanje, privezi) ter načrt za drugi tir. »Je edini, ki je tako kompleksno nastopil in postavil finančno konstrukcijo, edini, ki je zagotovil, da Luke Koper ne bo razkosaval, prodajal ali zanjo iskal strateškega partnerja,« pravi Jovičič.

O iskanju predsednika uprave brez javnega razpisa Joviči pravi, da so bili nadzorniki soglasni, da javni razpis sedaj ni niti potreben niti smiseln. »Vsak, ki bi bil pripravljen voditi Luko, bi se lahko javil in bi bil povabljen na razgovor,« pravi.

O podpori Mišiču se niso dogovarjali ali kupčkali

Najboljši kandidat bi bil po njihovem mnenju sicer Radovan Antolovič, ki ima, kot pravi Jovičič, neomadeževan ugled enega najboljših menedžerjev za pristanišča. »In tej oblasti, ki sedaj ruši tudi Gašparja Mišiča, ni po godi niti Antolovič,« dodaja Jovičič.

O špekulacijah, da bi lahko Luka po vodstvom Gašparja Mišiča umaknila odškodninsko tožbo zoper nadzornike v času, ko je upravo vodil Robert Časar - Marjana Bezjaka, Orjana Bana, Borisa Bradača, Olgo Franca, Metoda Mezgeca, Marka Valentinčiča, Bojana Zadela in, kot edinega, ki je še v nadzornem svetu, Topića -, Jovičič pravi, da ne verjame, da bi družba umaknila tožbo.

Jovičič »ostro zavrača namigovanja«, da naj bi se s kom dogovarjali in kupčkali za podporo Gašparju Mišiču. Za te špekulacije krivi tiste, ki »rušijo legalno opravljeno delo nadzornega sveta«.

Država je slaba lastnica

Zadnji dogodki v Luki Koper so po mnenju GZS pokazali, da je korporativno upravljanje v Sloveniji doseglo novo dno. Zato zahtevajo prekinitev takšne prakse in odgovorno upravljanje z davkoplačevalskim premoženjem.

Spomnili so, da je državno premoženje v Sloveniji vredno več kot deset milijard evrov, a je njegova donosnost skromna. »V prvi vrsti zato, ker je država slaba lastnica. Nima pravih ciljev pri upravljanju svoje lastnine. Poleg tega pa s tem premoženjem ravna neprofesionalno in netransparentno,« so zapisali v današnjem sporočilu za javnost.

GZS zato zahteva, naj se takoj prekine takšna praksa in zagotovi odgovorno upravljanje z davkoplačevalskim premoženjem.

Sprejemanje odločitev vsaj s pretežno večino

»Zahtevamo tudi jasna pravila, po katerih trenutni ali dovčerajšnji politični funkcionarji ne smejo objavljati svojih kandidatur ali kandidirati za funkcije na menedžerskih položajih pomembnih državnih gospodarskih družb,« so zapisali.

Ob tem so se zavzeli za to, naj nadzorniki državnih podjetij najpomembnejše odločitve sprejemajo vsaj s pretežno večino, če ne s soglasjem. »Le v tem primeru ima novo vodstvo dovolj veliko podporo nadzornikov, da zagotovi stabilno poslovanje družbe,« so prepričani.

Združenje Manager: Kadrovanje najvišjega managerja v Luki Koper v posmeh kodeksom upravljanja

V Združenju Manager v zvezi s ponedeljkovimi dogodki v Luki Koper ocenjujejo, da je to imenovanje v posmeh kodeksom upravljanja. Potekalo je namreč mimo uveljavljenih kodeksov in dobrih praks korporativnega upravljanja.

V primeru imenovanja prvega moža Luke Koper je izvršna direktorica Združenja Manager Sonja Šmuc nedavno že opozorila na potrebo po razlikovanju med podjetniškimi in menedžerskimi znanji.

»Družbe, kot je Luka Koper, morajo voditi preizkušeni menedžerji, ki znajo voditi velike sisteme in poznajo panogo. Njihovo spričevalo so dolgoletni odlični poslovni rezultati. S takimi družbami, ki imajo širši gospodarski pomen, se ne sme eksperimentirati,« je prepričana Šmučeva.

Nestrokovno delo

V postopku kadrovanja in imenovanja novega predsednika uprave upravljavca edinega slovenskega pristanišča je nadzorni svet po prepričanju Združenja Manager ravnal nestrokovno in pokazal popolno nerazumevanje svoje naloge in svojih odgovornosti.

Pri tem opozarjajo, da predsednik nadzornega sveta Dino Klobas ni bil zmožen predstaviti niti meril, po katerih so se odločali, kar je po njihovem mnenju nedostojno in neprofesionalno do javnosti, delničarjev in drugih deležnikov družbe.

»Nadzorni svet, ki ne zmore pojasniti svojih odločitev, vzbuja sum, da vnaša nepotrebno tveganje in da se ne odloča v dobro družbe,« so še zapisali v združenju.