Večji del nocojšnje prireditve so se s Pahorjem pogovarjali trije dijaki - dijakinja slovenske gimnazije v Celovcu Julija Urban, maturant državnega znanstvenega liceja France Prešeren v Trstu Jakob Terčon in maturant gimnazije Bežigrad Jakob Cerovšek. Pahor je želel, da se jih izpostavi, mlade. Med drugim so govorili o vprašanju manjšin in o pomenu jezika, o sejanju fašističnega terorja pa tudi o Pahorjevi taboriščni izkušnji, ki jo je pisatelj popisal v svoji sloviti Nekropoli.
Pahor slovi po tem, da svoje znanje in izkušnje najraje podaja mladim, saj so prav oni tisti, ki lahko družbo popeljejo v boljši jutri, če so le seznanjeni z zgodovino svojega naroda.
Pahorjevo otroštvo in mladost so zaznamovali požig tržaškega Narodnega doma in izguba materinega jezika
Terčon je Pahorja povprašal, kaj misli o Trstu nekoč in danes. Pahorjevo otroštvo in mladost so zaznamovali požig tržaškega Narodnega doma in izguba materinega jezika, ko je na oblast prišel fašizem. Pred tem je bil po njegovih besedah Trst srečno mesto, v katerem je trgovina cvetela. Danes pa je Trst veliko mesto, za katerega je Italija naredila vse, da se ne bi povezal z zaledjem, je dejal Pahor in dodal, da se po drugi strani tudi "Ljubljana za Trst ni nikoli brigala in se tudi danes ne".
Pogovoru z mladimi dijaki je sledila podelitev nagrade državljan Evrope, ki jo Evropski parlament podeljuje posameznikom ali skupinam, ki so si posebej prizadevali za vzajemno razumevanje in tesnejše povezovanje narodov Evropske unije. Pahorja so za nagrado skupaj predlagali vsi slovenski poslanci in poslanke v Evropskem parlamentu.
Kleva Kekuševa je dejala, da s to nagrado s Pahorjem na čelu "na evropsko politično agendo postavljamo temo čezmejnega in medkulturnega sodelovanja ter narodne zavesti". Zaščita slovenske avtohtone narodne manjšine, boj za ohranitev slovenske kulture in jezika ter življenje v zamejstvu so teme, ki bodo po besedah poslanke zahvaljujoč Pahorju izpostavljene ob podelitvi nagrade Pahorju v Bruslju.
Pahor: Današnja slovenska družba ni solidarna, temveč razdeljena
Pahor je ob prevzemu nagrade dejal, da enotnost slovenskih poslancev v Bruslju pri oblikovanju predloga za njegovo nominacijo za nagrado kaže, da med njimi obstaja solidarnost. Ob tem pa je dodal, da današnja slovenska družba ni solidarna, temveč razdeljena. Omenjena enotnost med poslanci bi lahko bila po njegovih besedah za zgled v pogovorih o tem, kaj je bilo grešno na eni in na drugi strani slovenske zgodovine. Po Pahorjevih besedah bi bilo treba pustiti, da se z zgodovino ukvarjajo zgodovinarji, politiki pa naj se združijo in napišejo sklep za enotnost države.
Pahorju je ob jubileju čestital Peter Tomšič, predsednik uprave Mladinske knjige, ki je tudi organizirala današnji sklop dogodkov ob pisateljevem jubileju pod imenom Pahoriana, v katerega je bil vključen tudi aprilski celodnevni simpozij o Pahorjevem življenju in delu.
Prireditev sta z voščili slavljencu sklenila minister za kulturo Uroš Grilc in predsednik države Borut Pahor.
Boris Pahor je bil priča številnim dogodkom, ki se počasi umikajo v zgodovinski spomin. Grilc je dejal, da si moramo, preden 20. stoletje dokončno potone v pozabo, veličastno pričevanje ljudi, kot je Boris Pahor, še enkrat ogledati v vsej njegovi natančnosti. "Šele jasna in korektna predstava o lastni zgodovini nam namreč lahko pomaga pri tem, da preteklo gorje unovčimo vsaj kot zidak za gradnjo bolj premišljene in človečne prihodnosti," je razmišljal minister.
Predsednik Borut Pahor: Imamo velikega slovenskega domoljuba in protifašista, ki pa se je hkrati postavil proti vsem totalitarizmom 20. stoletja
Predsednik Borut Pahor, ki je pisatelja popoldan že gostil, pa je pisatelju voščil v imenu vseh Slovencev: "Danes imamo to veliko čast, da praznujemo s kritičnim intelektualcem, ki si nikoli ni pustil vzeti pravice, da je izpovedal svoja stališča. Prav tako pa se je vedno zavzel za to, da bi svoja stališča, tudi če se z njimi ni strinjal, povedali vsi drugi. Imamo velikega slovenskega domoljuba in protifašista, ki pa se je hkrati postavil proti vsem totalitarizmom 20. stoletja."
Boris Pahor si je ob zaključku prireditve, zaradi časovne stiske prenosa, na koncu vendarle iztrgal nekaj minut, za to da je spomnil na grozote, ki so se dogajale v italijanskih koncentracijskih taboriščih, kot sta bila Gonars in Rab, kjer so bili zaprti predvsem Slovenci in Hrvati. Vse, ki imajo moč, je pozval, naj nekaj storijo za to, da bi se končno postavil spomenik vsem tisti, ki so življenje izgubili v fašističnih taboriščih.
