Po težki bolezni je to nedeljo umrl pesnik in prevajalec Ciril Bergles. V zgodovino slovenske literature se vpisuje s 17 samostojnimi pesniškimi zbirkami ter kot prevajalec leposlovja predvsem iz španščine in angleščine, pa tudi kot avtor več antologij, številnih literarnih večerov in literarnih nokturnov, ki jih je pripravljal za Radio Slovenija.
Bergles, rojen leta 1934 v Repčah pri Ljubljani, je diplomiral iz slovenščine in angleščine ter absolviral iz gledališke režije. Delal je kot učitelj slovenščine in gimnazijski ravnatelj. Zanimivo je, da je svojo prvo pesniško zbirko, Na poti v tišino (1984), izdal šele pri petdesetih letih, in to v samozaložbi. Kljub temu je njegov opus obsežen, tematsko pa raznolik: sega od otroških spominov na drugo svetovno vojno, dvoumnega iskanja božjega in onstranskega ter osamljenosti sodobnega človeka. Je tudi eden prvih slovenskih literarnih avtorjev, ki so v svoje pisanje odkrito vpeljali homoerotične motive, bodisi zgodovinske bodisi vsakdanje. Med njegove bolj odmevne zbirke sodijo Ellis Island (1988), Ifrikija (1993), Razsežnost prosojnosti (1996), Moj dnevnik priča (2004), Zaupna sporočila (2008) in Tutankamon (2008).
Njegovo literarno delo so potrdile tudi nagrade. Leta 2006 je za zbirko Moj dnevnik priča prejel osrednje nacionalno priznanje za poezijo, Jenkovo nagrado, osvojil pa je tudi Concorso Literario Internazionale Venezia (2000) in leta 2007 prejel priznanje mesta Salò za zbirko Pesnik v Benetkah. Na njegovo poetiko so močno vplivali tuji svetovi, tako geografski kot jezikovni. Bergles se je španščine, portugalščine in italijanščine naučil povsem samostojno. Slovenske bralce je seznanil s številnimi ključnimi avtorji predvsem španskega govornega prostora. Med njegovimi prevodi najdemo imena, kot so Ernesto Cardenal, Fernando Pessoa, Alejandra Pizarnik, Luis Antonio de Villena, Jaime Gil de Biedma, Adrienne Rich, Luis Cernuda, Miguel de Unamuno, Konstantin Kavafis, Rafael Alberti, Federico García Lorca in César Vallejo. Pripravil je tudi antologije slovenske zdomske poezije, sodobne špansko-ameriške poezije, sodobne baskovske poezije in sodobne španske poezije.
»Bil je zagotovo najprepoznavnejši glas slovenske homoerotične oziroma gejevske poezije starejše generacije in eden najplodovitejših sodelavcev zbirke Lambda, tako kot avtor in prevajalec kakor tudi kot svetovalec, in meni v veliko moralno oporo,« je za Dnevnik povedal njegov urednik in pesniški kolega Brane Mozetič. Zadnja zbirka, Med angeli in vampirji (2012), je izšla lani, ko se je z branjem tudi nazadnje predstavil pred javnostjo. Kot so zapisali na založbi Škuc, kjer so izdali številne njegove knjige, je z zadnjo knjigo predstavil »zelo odkrit in intimen vpogled v svoje življenje«. pim