Za popivanje seveda (nekdanji) športniki niso imuni, a se večina zaveda, da si vrhunski šport in popivanje nista na ti. Ali drugače: če športnik ponočuje ob pitju alkohola, si ustvarja novo fronto, proti kateri se mora boriti. Alkohol namreč razširi žile, srce zaradi tega porabi več moči, da črpa kri po telesu, mišice pa so posledično premalo prekrvavljene. Po znanstvenih raziskavah se hitrost teka ob dveh kozarčkih alkohola zmanjša za 10 odstotkov. Alkohol vpliva tudi na povišan utrip in dihanje, zmanjša se kondicija, nevarno je moteno uravnavanje telesne temperature, še posebno v povezavi z dehidracijo, vpliva pa tudi na možgane, zato so reakcije počasnejše kot po navadi.
O naštetem so vrhunski športniki seveda odlično poučeni, a nekateri po alkoholu vseeno posežejo, največkrat zato, ker ne prenesejo ogromnih pričakovanj navijačev in delodajalcev, vsake toliko pa zgolj zaradi želje po zabavi in sprostitvi, kar praviloma mine brez večjih posledic in medijskega pompa. Toda žalostnih zgodb športnikov, ki so se že med kariero zdravili zaradi alkoholizma, je vseeno kar nekaj. Spomnimo se samo finskega smučarskega skakalca Mattija Nykänena, ki je v 80. letih minulega stoletja osvojil vse, kar je lahko, a je bila njegova najboljša prijateljica ves čas vodka. Ali pa severnoirskega nogometaša Georgea Besta, ki so mu celo presadili jetra, a je pitje nadaljeval vse do smrti pred sedmimi leti.
Na srečo se večina športnikov zaveda, da je pitje alkohola nepremišljena napaka, s katero lahko na cedilu pustijo svoje soigralce, trenerje in seveda tudi športno javnost. Pika na i pa so zagrožene denarne kazni, zato paparaci, ki športne zvezdnike lovijo po lokalih, nimajo veliko dela.
