To ni samo moje prepričanje.
Ampak?Več nas je in še več nas bo, ki se čudimo, da ta zgodba v preteklosti ni funkcionirala. Interes je velik, saj v Evropi ni naprodaj podjetij, ki upravljajo mednarodno letališče. Z njim je treba zgolj začeti delati tako, kot je treba. Mi pa že imamo izkušnje, saj smo že več let aktivni tako na mariborskem kakor tudi na slovenjgraškem letališču.
Teh dveh letališč ni mogoče primerjati; v Mariboru vas zdaj čaka povsem drugačen izziv.Morda. Način dela pa je podoben, tu in tam si moraš najti stranke, da letališče preživi. Na večjem letališču je morda celo lažje najti posel, saj ti infrastruktura ponuja vse. Res je steza malo krajša od brniške in graške, kar pa zaradi sodobne tehnike tudi ni več ovira. Obenem sem na slovenjgraškem letališču spletel veliko poslovnih stikov in poznam ljudi, ki imajo denar in so pripravljeni vlagati.
Če je to res, zakaj pa ste morali zdaj vložiti svoj denar za plačilo kupnine? V preteklosti je bilo govor o tem, da naj bi jo plačale neke ameriško-izraelske kapitalske povezave, ki bi rade zaokrožile celotno verigo poslovnih dejavnosti na letališču.Temu je botrovala izključno časovna stiska, saj je bilo treba kupnino poravnati do 15. avgusta. Obenem je tukaj odprtih še toliko zadev, ki jih strateškim partnerjem ne moreš do potankosti razložiti. Tega tujci ne razumejo. Pogodba pa je že bila podpisana in jaz stojim za tem poslom.
Je bilo težko prepričati banko, da vam je posodila denar za nakup podjetja?Presenetljivo: ni bilo težko. Šel sem v tujo banko in sem ji razložil zgodbo. Predložil sem jim tudi pisma poslovnih partnerjev, ki so izrazili namero o sodelovanju. V banki verjamejo, da je ta posel izvedljiv.
V Sloveniji smo se že nasitili zgodb, ko je neki slovenski podjetnik napovedal bleščeče načrte, ki naj bi jih financiral neki anonimni poslovni partner. Na koncu pa se ni izcimilo nič.Ne vem, kaj pričakujete od mene. Ne morem predstavljati javnosti nekoga, za katerega še ni stoodstotno jasno, ali bo vstopil v posel. Ameriško-izraelski partner je bil v Sloveniji in si je ogledal letališče, vendar denarja še ni nakazal. Ko pa se bo vključil v zgodbo, ne bom imel več nobenih zadržkov sporočiti, kdo je.
V čem je sploh smisel kupovati podjetje, ki je zgolj najemnik letališke infrastrukture in za zdaj sploh nima sklenjene dolgoročne pogodbe z lastnico – državo? Zakaj niste z družbo Aviofun neposredno kandidirali za sklenitev koncesijske pogodbe?Aerodrom Maribor ima licenco za upravljanje letališča, v njem so zaposleni ljudje z ustreznimi licencami. Kdor koli bi razmišljal o tem, da bi sam kandidiral za koncesionarja, bi potreboval najmanj pol leta, če ne celo leto dni, da bi zbral potrebne kadre in papirje. Aerodrom Maribor pa ima že vse potrebno vzpostavljeno, je tudi lastnik dela letališke infrastrukture. Prihodnji teden gremo na ministrstvo za infrastrukturo in prostor, kjer jim bomo predstavili naše načrte in se poskušali dogovoriti za sklenitev 20-letne koncesijske pogodbe.
Kakšne cilje ste si začrtali v vašem dolgoročnem poslovnem načrtu?Da bi že v bližnji prihodnosti podnevi vsaj vsako uro pristalo in vzletelo večje letalo. To bi bila že zmaga. Ne vidim zadržkov, da to ne bi bilo izvedljivo.
Letališčem posel ne cveti. Na graškem so lani zabeležili skoraj petodstotni padec števila potnikov, tovorni promet pa je doživel skoraj sedemodstotno znižanje poletov.Prav v teh podatkih vidimo priložnost. Obstoječa letališča imajo visoke fiksne stroške in ko se jim promet zmanjša, imajo problem. Aerodrom Maribor pa že sedaj, ko deluje na minimumu, posluje pozitivno. Vsako dodatno letalo, ki bo tukaj pristalo, bo zato povečevalo plus. Tega se ne zavedamo samo mi, temveč tudi tisti, ki so me napeljali v to zgodbo.
Spet omenjate te neke »druge«. Kdo napelje Damijana Cehnerja, da investira v neki posel 700.000 evrov in se v kupoprodajni pogodbi med drugim obveže, da bo prevzel okoli dva milijona evrov terjatev do Preventa Global v stečaju in poroštva NKBM?To so osebe, ki so v povezavi z drugimi ljudmi v Sloveniji našle mene. Na slovenjgraškem letališču se lahko prepričajo, da zadeve delujejo. Imajo interes, da bi mariborsko letališče zaživelo. Med njimi je tudi že omenjeno ameriško-izraelsko podjetje, ki se na letališču v Tel Avivu ukvarja s tovornim prometom z velikimi letali. Veliko pomeni tudi novi mariborski potniški terminal, ki je res vrhunski in bo zagotovo povečal število poletnih čarterskih povezav. Prevozniki tudi izkazujejo interes. Direktor Marko Gros mi je povedal, da ima več povpraševanj za prihodnje leto, nekaj pogodb pa že ima podpisanih. Ne samo za odhode na turistične destinacije, temveč tudi za prilete turistov k nam.
Marko Gros ostaja na direktorskem položaju?Da. Njega dobro poznam, stanuje nedaleč od tu. Je človek iz gospodarstva in si prizadeva, da bi podjetje zaživelo. Prav on mi je nakazal, da obstaja potencial.
Ste že vzpostavili stik z vodstvom Mestne občine Maribor, ki je v preteklosti že večkrat poudarilo strateški pomeni letališča? Ali pričakujete, da bodo podprli vaš projekt?Lokalna skupnost bi zagotovo morala izkazati interes, da letališče zaživi, da nam pomaga pri pogajanjih z državo in pri tem, da bi pripeljali redno linijo. Ryanair je zapustil Maribor, ker ga lokalna skupnost ni zadostno subvencionirala. Nizkocenovni letalski prevoznik pač zagotovi določeno število gostov in pričakuje, da bo zato nekaj dobil od lokalnega okolja. Pričakujem tudi od občine, da nas bo povezala z lokalnimi turističnimi in hotelirskimi podjetji, ki jim je v interesu, da v Maribor pridejo turisti.
Kako ste se pravzaprav znašli v letalskem poslu?Letalsko kariero sem začel na slovenjgraškem letališču kot jadralni pilot, nakar sem se v bivši Jugoslovanski ljudski armadi izšolal za vojaškega pilota. V vojski sem bil do leta 1990, potem sem šel v policijo v upanju, da bom lahko letel. Ker se mi želja ni izpolnila, sem policijo zapustil in se lotil posla. S posojilom sem kupil manjše letalo in sem začel šolati tujce. V desetih letih mi je uspela večja zgodba, med drugim sem spodbudil lokalna podjetja, da so investirala skupno pet milijonov za gradnjo hotela in hangarja pri letališču. Tega brez mene ne bi bilo.
Vas jezi, ker mnogi dvomijo o vas?Ne, ker o meni dvomijo že 30 let in sem še zmeraj tukaj. Imam nore ideje, ki pa jih praviloma izpeljem.
Če se izrazim s padalsko metaforiko. Je nakup Aerodroma Maribor skok z običajnim padalom, skok brez rezervnega padala ali ste se v ta posel spustili brez padala?To je skok z avtomatskim odpiranjem padala. Marsikdo se še ne zaveda, da je ta zgodba zelo obetavna. Trdega pristanka zagotovo ne bo.
