Kako odmeva Avsenikova glasba, je dobro ponazoril sobotni prizor v Begunjah: ljudje so skozi odprta vrata šotora poslušali glasbo, dober poldrugi tisoč srečnežev pa je v razprodanem šotoru doživelo vrhunec Avsenikovega festivala. Vnuk Sašo Avsenik ter vsa družina in sodelavci so pričarali pot bratov Vilka in Slavka v svet – s harmoniko, kvintetom glasbil, svetovno znano Golico in pesmimi, ki so jih te tri dni mnogi prepevali tudi v – nemščini. »Več kot dve tretjini od okoli 5000 gostov je prišlo iz tujine. Avstrijski hotelirji so jih vozili dve uri daleč, da so poslušali glasbo in tokrat videli tudi Slavka Avsenika in goste v živo. Za nas je bil to vrhunec festivala, ki sicer dlje časa združuje mnoge glasbene in druge dogodke. Veseli smo takšnega odziva, spoznanje o priljubljenosti Avsenikov v tujini pa je dobilo potrditev,« je dejala ena od odgovornih za tridnevni festival v Begunjah, Nataša Farkaš. Ja, z lahkoto bi napolnili tudi Stožice, a želja Avsenikovih je, da glasba in izročilo ostaneta v Begunjah, kjer se je vse začelo...
Tudi predsednik države Borut Pahor je vstal, kot je vstalo vse občinstvo in stoje počastilo mojstra glasbe, ki je v tujini mnogokrat bolj cenjen kot pri nas. Spomini enega tistih, ki so ji dali glas, so bili lepi: »Zame je to čudovit del življenja, prekrižarili smo mnogo držav, doživeli veliko lepega. Prav je, da se tega zdaj spomnimo tudi s prireditvijo,« je dejal pevec Alfi Nipič, velike pozornosti pa sta bili deležni tudi pevki iz zlate dobe Avsenikov, Jožica Svete in Jožica Kališnik. Nista skoparili s pohvalami za prireditev; seveda so na dan znova prišli spomini in lepa doživetja. In kako gledata na naslednike, na nove ansamble in nove poti v tej glasbi? Obe sta nam zatrdili, da je posnemovalcev veliko, a le nekaj jih izpolni tudi ključni pogoj – število glasbil v zasedbi.
Med res prevladujočimi tujimi obiskovalci smo za mizo v prvi vrsti (33 evrov je bila cena te ugodnosti) našli družino iz Avstrije in mladi dekleti sta s pohvalami govorili o glasbi, ki jo dobro poznata in cenita! Znanih gostov z Gorenjske in od drugod ni manjkalo, tudi žametni glas Janeza Dolinarja je bilo slišati, precej je bilo medijske pozornosti tudi iz tujine. Slavko Avsenik je bil v soboto vidno ganjen in tudi zadovoljen ob prazniku, ki je sad prizadevanj, da bi gostilna Pri Jožovcu, pa galerija, glasbene delavnice in vse drugo, kar sodi zraven, v Begunje privabilo še več obiskovalcev in oboževalcev. Slišali smo, da tudi okoliški turizem spoznava, da je Avsenik lahko prava slovenska privlačnost za mnoge tujce.
Med množico, kjer seveda ni manjkalo dobrega razpoloženja ob glasbi, pijači in jedači, je bilo slišati nešteto pohval za vsebino dogodka, ki je v treh večerih privabil v Begunje na tisoče ljudi. Vsak večer je prinesel svoje posebnosti in program; festival ob 60-letnici glasbenega delovanja bratov Avsenik je tako ponudil nekaj, kar je danes dragoceno in kar je Avsenikova glasba vedno bila sposobna doseči: ljudje so imeli nasmeh na obrazih, roke so kar same zaploskale, pete zasrbele in dobro razpoloženje je postalo nalezljivo...
