Prenova športnih objektov

»Popravljamo zelenico, opravljamo sanacijo atletske steze, pravkar pa smo začeli tudi polagati tartan,« je o milijon evrov vredni investiciji povedal Srečko Vovko, direktor Agencije za šport. »Uredili bomo tudi vhodni del, da bo Portoval kot športni objekt še lepšega videza.« Hkrati se izvajajo tudi dela v športni dvorani Marof v vrednosti 150.000 evrov, kjer obnavljajo garderobe in tehnični prostor ter kotlovnico.

Vovko napoveduje tudi izgradnjo vzhodne tribune pri nogometnem igrišču, ki bo omogočala prilagoditve stadiona za pridobitev certifikata za organizacijo tekem prve članske nogometne lige. »Občina je že začela pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja. V načrtu je tudi ureditev garderob, tehničnega prostora, tribuna pa bo štela tisoč pokritih sedežev,« je razložil Vovko in dodal, da bo v kletnem delu puščen prostor za 25-metrski bazen ter večnamenski prostor.

Po Vovkovih besedah sanacija atletske steze ne poteka zaradi odločbe inšpektorja, ki je podal negativno oceno in prepovedal njeno uporabo za tekmovanja. Dejstvo je, da je steza že dolgo dotrajana, kritika je zgolj pospešila njeno prenovo, pravi. Na vprašanje, zakaj se sanacije niso lotili prej, na novomeški občini kot glavni razlog navajajo pomanjkanje sredstev.

Kot je znano, je to botrovalo tudi propadu projekta izgradnje večnamenske dvorane Portoval, s čimer je Novo mesto izpadlo iz sodelovanja pri Eurobasketu 2013. Po besedah Judite Pirc z Mestne občine Novo mesto je mestna večnamenska dvorana ter z njo izgradnja zahodne tribune sicer še vedno v načrtu, a le, če bodo pridobili zunanje vire financiranja projekta, saj, kot je znano, mestna občina tega projekta ne more financirati sama.

Športnih dvoran je (pre)malo

Novomeški odbojkarji trenirajo v športni dvorani Marof v običajnih, dokaj zadovoljivih razmerah, problem je le pomanjkanje terminov. »Dvoran v Novem mestu je malo, zato v isti, ki je nenehno zasedena, trenira več klubov, kar pomeni, da se moramo prilagajati, s tem pa odpovedati marsikateremu terminu,« pravi Gorazd Kosmina iz Moškega odbojkarskega kluba Krka. Za treniranje in tekme v okviru Rokometne zveze Slovenije Športno dvorano Marof uporabljajo tudi rokometaši Krke. »Trenutno se po skoraj desetletju v njej opravljajo sanacijska dela garderobnih in sanitarnih prostorov, kar nas izredno veseli. Predhodno so bili glede tega pogoji nekoliko okrnjeni, vendar večjih težav nismo imeli,« razlaga predsednik kluba Marjan Kukman. »Nedvomno si za kakovostnejše treninge želimo dodatnih prostorov, a se zavedamo, da  trenutno stanje v regiji in državi ne dopušča tovrstnih novogradenj.«

Z odpovedovanjem treningom se soočajo tudi atleti, predvsem pozimi, ko zaradi snega ne morejo trenirati, saj jim dvorana, ki je dolga 30 metrov, nič ne pomaga, imajo namreč discipline od 60 metrov navzgor, pravi Slavko Malnar, trener v atletskem klubu Krka. »Če je mila zima, treniramo kar na snegu ali pa izvajamo splošne priprave. Če so te v 'hujši' obliki, pa trčimo ob velik problem.«