Nedvomno je mogoče trend rasti pripisati predvsem dejstvu, da je med imeni na plošči tudi ime Janeza Janše, in kar nosi njegovo ime, kot kaže, nosi tudi zagotovilo rasti. Pridobiti 61 odstotkov vrednosti v vsega nekaj urah resnično ni mačji kašelj in propagandni stroj SDS pod vodstvom poslanca z impresivnim parom bicepsov – kot se je oni dan sam pohvalil in dvomljivcem pod nos pomolil še svežo fotografijo prepotenega telesca, odetega v oprijeto črno majčko in v rokah držečega gvihto – bi moral to dejstvo hitro izkoristiti. Jasno je namreč, da cene spominski plošči ob 25. obletnici odbora za varstvo človekovih pravic in procesa proti četverici ne dviguje njegova kemična sestava, zanimiva izbira fontov ali barve, pač pa omemba Njegovega imena. Če lahko torej dvigne ceno kosu pleha, jo lahko dvigne tudi njegov podpis na, ne vem, no, evrskem bankovcu. Tam, kjer je sedaj podpisan Willem F. Duisenberg, Jean-Claud Trichet ali Mario Draghi, bi umestili podpis JJ in stagnacije evrskega območja bi bilo nezadržno konec. Prosperiteta, razcvet, tretja evropska pomlad, vse to bi povezovali z elevatorjem vrednosti plehnatih plošč. A žal je avgust mesec, ko si politiki pumpajo mišice in ne razmišljajo o prihodnosti – razen drugačemišičnega dvakratnega Gašperja, ki aktivno razmišlja o svoji prihodnosti – in priložnost bo najverjetneje splavala po vodi.

Tudi krivca za odtujitev spominskega obeležja – če se vrnemo na začetek zgodbe – enega najbolj luminiscentnih dogodkov naše zgodovine, organi pregona ne bodo nikoli odkrili, čeprav se bo storilec nedvomno materialno okoristil in je tudi tam na Bolhi, kjer se je do včeraj dražila plošča, izsledljiv. Odgovor, zakaj bo ostal skrit javnosti, ima le moralni teolog Ivan Štuhec. Imena sicer ne sme razkriti, ker se boji za svoje življenje, ampak najverjetneje je sivolas ali pa je vsaj deloval po nasvetu in navodilih sivolasih gospodov. Gospod Štuhec so namreč nekoliko obsedeni s temi sivolasimi strici, najverjetneje tudi zato, ker je v letih študija morale (ali morda teologije, kdo bi vedel...) preveč strmel v likovne upodobitve sivolasega Mojzesa, kako na gori Sinaj razmišlja, kam naj spravi tisti kamniti plošči z desetimi božjimi zapovedmi. Štuhec je sicer prepričan, da je bilo zapovedi enajst, a je nekdo – morda celo sivolasi Mojzes – zadnjo, da je greh biti sivolas in prebivati v Murglah, izbrisal. In zato smo imeli proces proti četverici, zato tranzicija ni uspela in zato sta morala oditi škofa. In seveda – tudi spominske table ne bi bilo...