Kakšna je razlika med zmagama v Seu d'Urgellu in Tacnu?

Nobene. Sta na isti ravni. Občutki so enaki. Zmaga v Španiji je nekaj posebnega, ker je prva, v Tacnu ima dodatno težo, saj si niti nisem predstavljal, da sem na domači progi sposoben tako dobre predstave.

Je bil nastop na domači tekmi breme?

Malo treme je bilo. Tekme sem se lotil zadržano, a sem hitro ujel ritem in čoln mi je tekel vse bolje. Vesel sem, da imamo s Savškom in Božičem močno kanuistično moštvo in napredujemo, kar smo potrdili s prvim mestom na ekipni tekmi.

Čeprav ste zmagali, delujete mirno in niste evforični.

Takšen pač sem. Delujem umirjeno, ker je od mojega nastopa minulo že kar nekaj minut.

Trenutno dobesedno letite na valu letošnjih uspehov.

Da. Z nastopoma na evropskem in svetovnem prvenstvu do 23 let sem ohranil stik s tekmovalnim ritmom in povrnil občutke. Glede na izjemno konkurenco in veliko število tekmovalcev, ki so sposobni osvajati prva mesta, sta dve zmagi zapored v svetovnem pokalu doseženi tudi s kančkom športne sreče. Šele zdaj se vračam v formo, v kakršni sem bil spomladi na uvodnih tekmah, na katerih sem napadal brez zadržkov.

Razmišljali ste o zamenjavi čolna.

To sem preložil na naslednjo sezono. Nov model sem preizkusil, a tudi stari je še dovolj ohranjen, da bom z njim tekmoval do konca sezone.

Pred vami je finiš sezone s finalom svetovnega pokala v Bratislavi in svetovnim prvenstvom v Pragi. Ste v krogu favoritov za najvišja mesta.

Želja je čim več dobrih voženj, torej čim manj napak. Nisem favorit, saj imajo Slafkovsky, Benzien... toliko zmag, da jih ne morejo več prešteti, medtem ko imam jaz dve. Imam nekaj možnosti, a zmaga lahko 15 do 20 tekmovalcev.

Kljub natrpanemu urniku tekem in treningov vmes izpolnjujete študijske obveznosti na fakulteti za šport.

Nekaj obveznosti sem opravil, nekaj me jih še čaka. Profesorji so pokazali veliko razumevanja, da po delih delam tisto, kar je potrebno za vpis v tretji letnik.

Ste otrok izpod Šmarne gore, ki pa je najprej treniral gimnastiko.

Gimnastiko sem treniral nekaj let. Starši so me vpisali v šolo kajaka, da se naučim veslati. Najprej nisem bil navdušen, imel sem celo odpor, a iz čofotanja na vodi sem prešel na višjo raven in do tekmovanj.