Na Goriškem in v Zasavju imajo najvišje deleže prebivalcev, starih nad 65 let. Če je bil povprečen Slovenec prvi dan letošnjega leta star malenkost čez 42 let, sta jih povprečna prebivalca goriške in zasavske statistične regije štela nekaj čez 43. V obeh regijah delež starih 65 let in več znaša 18,6 odstotka vseh prebivalcev, za odstotno točko in pol več od slovenskega povprečja. A Aldo Ternovec, upokojenec, ki se dolga leta ukvarja s problematiko starih ljudi in njihovo oskrbo ter je vidni član Zveze društev upokojencev Slovenije, pravi, da je za občine in regije še pomembnejši podatek o deležu starejših nad 80 let. »Ti so v resnici tisti, ki potrebujejo največ pomoči,« pravi. Tudi tukaj omenjeni regiji vodita, predvsem Goriška, ki s 5,5 odstotka starejših nad 80 let krepko prednjači med vsemi regijami.
Ternovec pravi, da večina starih ljudi sicer ne potrebuje oskrbe in ti še vedno po svojih močeh pomagajo mlajšim, približno 15 odstotkov pa vendarle pomoč potrebuje. »Populacija se stara, to ni nič presenetljivega in družba bi se morala na to pripraviti, a več kot očitno je, da se na to ne pripravlja,« pravi Ternovec. V številkah smo sicer »dobri« pri institucionalni oskrbi starejših v domovih upokojencev. Tukaj namreč tako v Sloveniji kot na Goriškem dosegamo 5-odstotno vključenost starih ljudi v domove. A Ternovec spomni, da ta številka glede na sodobne trende ni nujno dobra. »Zelo malo imamo takih ljudi, ki dobivajo pomoč na domu, pri tem močno zaostajamo tako za Evropsko unijo kot za našimi sosednjimi državami,« pojasnjuje.
Cene oskrbe za mnoge previsoke
»Pomoči na daljavo je na Goriškem samo za vzorec, zelo malo ljudi je vključenih v dnevne centre. Pravzaprav imamo na Goriškem samo en tak center, ki je namenjen socialni in zdravstveni oskrbi starejših. Vsi ostali so namenjeni še aktivnim in zdravim starostnikom. Pomoč na domu nudi center Klas, ki deluje v okviru novogoriškega centra za socialno delo, in nekaj malega dom upokojencev v Renčah,« pojasnjuje. Lani so v centru Klas pomagali 404 ljudem ali deset odstotkom manj kot leto poprej. »Ne glede na naraščanje potreb število uporabnikov upada. Odgovorov za to je več, enega gre zagotovo iskati v ceni,« pravi Ternovec in razloži, da mnogi pomoči na domu ne zmorejo več plačevati, da jo odpovedujejo, da iščejo druge oblike pomoči ali krajšajo čas storitev. Medtem pa domovi upokojencev vse bolj postajajo negovalne bolnišnice in so njihove cene, čeprav se že dlje časa niso dvigale in imajo na Goriškem celo nekoliko nižje od slovenskega povprečja, za mnoge previsoke. »Povprečna starostna pokojnina v Novi Gorici je 618 evrov, oskrbni dan v najcenejšem domu za najcenejšo oskrbo stane 17,6 evra, torej na mesec več kot 500 evrov,« s številkami stisko pojasni Ternovec. Domovi se zato že soočajo tudi s praznimi posteljami, vse več izzivov jim prinaša skrb za dementne.
Iskanje dobrih praks ob Jadranu
Zaradi vse bolj zapletenih vprašanj in izzivov, ki jih prinaša staranje, so se zato na Goriškem, posebej pa v občini Kanal, ki ima najbolj neugodno starostno strukturo prebivalstva, odločili pristopiti k mednarodnemu projektu NET-Age. V njem skupaj z drugimi državami ob Jadranu iščejo modele, ideje in primere dobrih praks, s katerimi bi izboljšali socialno in zdravstveno oskrbo za starejše ter v skupno mrežo še bolj povezali različne ponudnike. Eni od teh so tudi prostovoljci. Ternovec je prepričan, da ti ne morejo nadomestiti institucionalnih oblik pomoči, lahko pa bistveno pripomorejo k njihovi kakovosti.