Nevarno postane takrat, ko misliš, da vse znaš
»Odstranjevanje granate je potekalo po pričakovanjih, brez zapletov. Najbolj smo morali paziti na to, da je bila ta granata v vodi vedno pod kotom desetih stopinj. Pirotehnike sta tokrat še dodatno spremljala dva potapljača reševalca, saj ima Soča svojo moč. Soške elektrarne pa so nam ves čas držale najnižji možni nivo gladine reke,« je po akciji povedal Darko Žonjič, vodja državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi (NUS), in dodal, da granata ni pomenila večje ogroženosti, a da se je treba pravil držati do konca, če hočeš v tem poslu preživeti. »Najbolj nevarno postane takrat, ko misliš, da vse znaš in vse veš ter ko stvari začneš delati rutinsko,« pristavi.
Delo pod posebnimi pogoji
Veliko bolj zahtevna je bila denimo akcija pri Tolminu. Francoz je med slikanjem soške postrvi v vodi ravno tako opazil topovsko granato in najdbo prijavil. Potapljači so se morali ponjo spustiti kar 40 metrov v globino. Po najdbah NUS izstopa ravno severna Primorska. Igor Boh, vodja programov izobraževanja pri državni enoti za varstvo pred NUS, celo ne verjame, da bi lahko kdaj zagotovili, da na tem območju neeksplodiranih ubojnih sredstev ni več.
Na državni enoti za varstvo pred NUS je 33 zaposlenih pripadnikov, ki po vsej Sloveniji odstranjujejo ubojna sredstva. Da prideš mednje, moraš skozi vrsto usposabljanj, poudarja Boh. »Usposabljanje je zelo zahtevno. Teoretični del traja sedem tednov, medtem mora kandidat opraviti določeno število preverjanj znanja, na koncu še zaključno preverjanje znanja, in če doseže pričakovane rezultate, ga za eno leto napotimo v enoto. Sodeluje pri intervencijah, uničevanju na kraju najdbe, pregledih terena, pisati mora poročila, tudi mentorji ocenjujejo njegovo delo. Po enem letu ponovno pride pred komisijo in na podlagi ocen mentorjev in uspešnega zagovora zaključne naloge ocenimo, ali se kandidat lahko uvrsti v enoto,« pojasnjuje Boh. Najbolj pomembna so znanja o fizikalnih in kemičnih lastnosti eksplozivnih sredstev, pomembno je poznavanje vrst sredstev, na katere lahko v Sloveniji naletimo, in pravil, kako sprejemati odločitve ob sami najdbi. V zadnjih dvajsetih letih ni bilo poškodb ali nesreč v njihovih vrstah. »Prihaja pa do nesreč pri nepooblaščenem poseganju v ta sredstva. Mislim predvsem na zbiralce. Lani smo imeli smrtni primer v Grosupljem, letos pa nesrečo v Tolminu,« opomni Boh.