Z razvojem tehnologije postajajo geografske razdalje čedalje krajše. Leta 2007 je denimo francoski hitri vlak TGV dosegel hitrostni rekord 574,8 kilometra na uro, leta 2012 pa je na Kitajskem novi hitri vlak za polovico skrajšal čas potovanja med mestoma Šanghaj in Hangzhou. Podobni filozofiji po optimizaciji potovalnega časa sledi tudi ameriški milijarder Elon Musk. Uspešen poslovnež, ki si je ime in bogastvo ustvaril najprej s popularnim načinom plačevanja PayPal, nato pa še s podjetjema SpaceX in Tesla, je namreč ravno v teh dneh na svojem spletnem dnevniku objavil 57 strani dolg načrt za razvoj futurističnega tipa transporta – hyperloop.
Potovanje s hitrostjo 1287 kilometrov na uro
Hyperloop je Musk opisal kot križanca med letalom concorde, hitrim vlakom in igro zračni hokej. Po njegovih ocenah bi tovrstno povezavo med Los Angelesom in San Franciscom lahko zgradili v sedmih do desetih letih, za to pa bi potrebovali 6 milijard ameriških dolarjev. Šlo bi namreč za nizkotlačne predore, po katerih bi na magnetnih tirnicah potovale posebne kapsule za potnike s hitrostjo neverjetnih 1287 kilometrov na uro. Hyperloop bi prepeljal več kot sedem milijonov potnikov na leto. Ena kapsula bi lahko sprejela do 28 potnikov, prevažala pa bi tudi druga vozila, piše Musk na svojem blogu. Na tak način bi za pot, ki jo zdaj prevozimo z avtomobilom v dobrih petih urah, potrebovali vsega 30 minut.
Musk, ki je v preteklosti že omenjal začetke tovrstnega potniškega sistema, je hyperloop predlagal kot alternativo 68 milijard dolarjev vrednemu projektu gradnje hitre železniške proge, ki je ena glavnih prioritet kalifornijskega guvernerja Jerryja Browna. V svojem blogu poudarja, da je hyperloop varnejši, cenejši, hitrejši in bolj praktičen. Musk sicer priznava, da je trenutno preveč zaposlen z vodenjem podjetij Tesla in SpaceX, zato bi za realizacijo projekta nujno potreboval partnerje. Ob tem dodaja, da je pripravljen vložiti tudi del svojega denarja.
Omenjeni projekt pa kljub vsemu ni prepričal vseh. Jimu Powllu, enemu od izumiteljev hitrega vlaka in direktorju podjetja Maglev 2000, se zdi hyperloop preveč ranljiv za teroristične napade in nesreče.
Polnjenje brez kablov
V nasprotju z željo po hitrosti je na drugi strani planeta, v Južni Koreji, v teh dneh zaživela nova tehnologija na področju transporta. Korejski inštitut za tehnologijo KAIST je namreč na ulice mesta Daejoen postavil prve mestne avtobuse, ki jih poganja tehnologija OLEV.
Omenjeno tehnologijo so v minulih letih različna mesta po svetu že imela priložnost preizkusiti. Gre za sistem indukcijskega polnjenja akumulatorjev vozil. Večina vozil na električni pogon potrebuje polnilno postajo, prek katere s kablom napolnimo akumulator. Pri indukcijskem polnjenju je postopek veliko enostavnejši. Tu gre za brezkontaktno polnjenje, ki ga poznamo že s področja polnjenja mobilnih naprav.
Omenjeni korejski avtobus bodo tako poganjale v tla in vozilo vgrajene tuljave. Ko avtobus prevozi določeno mesto na svoji začrtani progi, med obema tuljavama steče električna energija in avtobus lahko nadaljuje pot. Ta tehnologija rešuje glavno težavo električnih vozil – omejen obseg vožnje.
Časi letečih avtomobilov kot sredstvo transporta so najbrž še daleč. Vsekakor pa lahko opazujemo fenomen združevanja različnih tehnologij, ki so se včasih veliko bolj strogo ločevale. To dokazujejo tudi komercialni poleti v vesolje. Največ zaslug za to gre že prej omenjenemu podjetju SpaceX, ki je lansko leto na mednarodno vesoljsko postajo izstrelilo prvo zasebno vesoljsko kapsulo. Drugi veliki igralec pri vesoljskih poletih je britanski mogotec sir Richard Branson s svojim podjetjem Virgin Galactic. Ta obljublja, da bodo prve potnike ponesli v vesolje že ob koncu tega leta.