Akvarij zatemnili in zavarovali
Prav zato je bilo presenečenje toliko večje, saj v akvariju Postojnske jame, kamor so iz Planinske jame naselili šest človeških ribic, še štiri pa v vivarij, niso imeli namena gojiti človeških ribic, sicer bi jim zagotovili popolno temo in mir, pač pa jih predstavljati širši javnosti. V novem akvariju, ki so ga na mestu predhodnega bazena postavili leta 2010 in skuša čim bolj posnemati naravno okolje, so zadostili zelo strogim pogojem in človeškim ribicam zagotovili ustrezni pretok in cirkulacijo vode – jamske kapnice, temperaturo, zelo šibko hladno osvetlitev, hranjenje… »Kljub vrhunskim razmeram v akvariju pa sem bil zelo skeptičen, da bi se odlaganje jajčec vendarle lahko zgodilo,« je priznal Polak. Del akvarija s porajajočo samičko so popolnoma zatemnili in pregradili, sicer bi ostale človeške ribice jajčeca lahko pojedle, in prepovedali kakršne koli motnje, kot so fotografiranje in dodatno osvetljevanje. Ali bodo v »jamski porodnišnici« do novega leta, ko naj bi se iz jajčec izlegle ličinke, pričakali tudi »zmajeve vnuke«, pa je veliko odvisno od sreče. »Sodeč po izkušnjah iz laboratorija se velikokrat zgodi, da jajčeca niso oplojena, lahko zaplesnijo ali pa pride do okužb,« je povedal Polak.
Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora Postojnske jame, je napovedal, da bodo v prihodnjih dneh začeli z nemotečo infrardečo kamero ribico 24 ur snemati in predvajati živo sliko obiskovalcem v koncertni dvorani, prav tako pa bodo turistični obisk umaknili od akvarija, da bi ji omogočili mirno in nestresno okolje. Sicer pa Batagelj ni skrival navdušenja nad »čudežem narave«, ki po njegovem dokazuje, da za jamo in življenje v njej dobro skrbijo.
Težavi predolga osvetlitev in železnica
»Veseli nas, da jim je uspelo v umetnih pogojih akvarija ustvariti takšno okolje, da turisti človeških ribic ne motijo,« je dogodek pospremila dr. Nadja Zupan Hajna z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, ki v sklopu posebne komisije redno izvaja nadzor nad upravljanjem Postojnske jame, za kar je država istoimenski družbi podelila koncesijo. »Glede na to, da jamo že 200 let intenzivno izkoriščajo, je v še kar dobrem stanju,« je ocenila. Kot največji težavi je izpostavila predolgo osvetlitev, ki povzroča rast alg na kapnikih, in jamsko železnico, ki povzroča dvigovanje prahu. V Postojnski jami zato kot eno od večjih naložb v prihodnjih letih napovedujejo tudi prenovo jamskega transporta, uvajajo pa tudi nov način hladne led-osvetlitve.