Upravni odbor DUTB oziroma t.i. slabe banke je razpis objavil konec junija, izvršni direktorji s polnim mandatom pa bodo imenovani za obdobje obstoja družbe, vendar za ne več kot šest let.
V upravnem odboru DUTB trenutno sedijo trije začasni izvršni direktorji, Slovenca Boštjan Gjerkeš in Aleš Koršič ter Šved Torbjörn Mansson. Neizvršni direktorji DUTB pa so švedski strokovnjaki Arne Berggren, Lars Nyberg in Carl-Johan Lindgren ter poslanec SDS Andrej Šircelj.
Za zdaj ni znano, če so se na razpis prijavili tudi obstoječi izvršni direktorji.
Vlada želi prvi prenos sredstev na DUTB izpeljati do konca septembra
Novosti pa po navedbah iz DUTB ni pri prenosu sredstev z NLB na slabo banko. Prvi pilotni prenos po tržni ceni je bil načrtovan za konec junija, a se banka, država in Evropska komisija niso uspele dogovoriti glede tega, kaj naj bi tržna cena bila.
Nato se je nekaj časa govorilo, da bi bil prenos lahko izpeljan julija, a se to ni zgodilo. Sčasoma je postalo vse bolj jasno, da se bodo prvi prenosi na t.i. slabo banko zgodili šele zgodaj jeseni, ko bodo zeleno luč zanje prižgali v Bruslju in bodo zaključeni tudi neodvisni pregledi aktive bank ter obremenitveni testi.
Vlada želi tako prvi prenos sredstev na DUTB izpeljati do konca septembra. Poleg tega vlada do konca oktobra načrtuje tudi pripravo novele zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, v katerem naj bi sodeč po izjavah ministra za finance Uroša Čuferja med drugim omogočili vstop zasebnega kapitala v DUTB, podaljšali delovanje družbe s pet na 15 let in spremenili določilo, da mora slaba banka vsako leto prodati vsaj deset odstotkov premoženja.
Izvršni direktorji bodo morali delovati transparentno in en pod vplivom lobijev
Za komentar na poplavo kandidatov za tri mesta izvršnih direktorjev »slabe banke« smo prosili ekonomista Aleksandra Kešeljeviča, ki pravi, da sta razloga za tak veliko zanimanje nedvomno vabljivo plačilo, po drugi strani pa gre za relativno veliko koncentracijo moči na tem položaju.
»Ne pozabimo, da bodo znotraj slabe banke združena številna slovenska podjetja, zato so skušnjave in apetiti po teh funkcijah popolnoma razumljivi in pričakovani. Seveda pa je na državi, da izbere ljudi, ki bodo strokovno kompetentni in ki bodo delo opravljali na kakovosten, transparenten način in v čim večji meri ne pod vplivom kakršnihkoli lobijev,« je prepričan Kešeljevič.
Na koncu bo verjetno izbran nekdo iz domačih krogov
To, da je več interesentov za mesto izvršnega direktorja »slabe banke« iz tujine kot pa iz Slovenije, pa je po njegovem mnenju po eni strani odraz težav, v katerih se je znašel finančni sektor kot takšen. »To je do neke mere rezultat tudi tega, da je bilo veliko število dobro plačanih služb ukinjenih, ne obstajajo več, torej je očitno tudi v finančnem sektorju relativno tesen trg dela,« meni in še dodaja, da so se skušnjave politike v preteklosti pokazale za tako velike, da bodo verjetno tujci prisotni le v tolikšni meri, da bo javnost zadovoljena. »Mislim, da bodo na koncu še vedno imenovali nekoga iz domačih krogov. Ampak za predstavo javnosti bodo pa verjetno vključeni tudi kakšni tujci, vendar verjetno v manjšini,« tako Kešeljevič, ki je mnenja, da trije izvršni direktorji, ki jih sedaj iščejo, le vrh piramide.
»Ne pozabimo, se bo morala z določenimi podjetji, s katerimi so se prej ukvarjale posamezne banke, sedaj ukvarjati slaba banka. Problem slabe banke pa je v tem, da so imele prej posamezne banke o vsakem podjetju veliko znanja že iz zgodovine sodelovanja z njimi, sedaj pa se to prenaša na nek centralni organ, kjer bodo določeni ljudje, ki bodo o teh določenih podjetjih vedeli še manj kot tisti v bankah,« pravi in zaključuje, da ravno zato ni tako pomemben ta vrhnji del piramide, ki ga sedaj iščejo, ampak bo potrebno spodaj imeti ljudi, ki se bodo s temi podjetji tudi konkretno ukvarjali.