V mestnem okolju je vsaka zelena krpica dragocena, skoraj neprecenljiva, je ob zaključku projekta poučne okoljske poti Blata Mlake ob bajerju Črnelo v bližini Radomelj poudaril domžalski župan Toni Dragar, ki je prepričan, da bo 1,7 kilometra dolga krožna pot nudila obiskovalcem obilo možnosti za sprostitev, raziskovanje in spoznavanje narave okoli nas. Tudi tiste, ki zaradi intenzivnega kmetovanja in pozidave skoraj povsod prehitro izginja.
Bogdan Bartol, vodja domžalske enote zavoda za gozdove, kjer bodo skrbeli za vodene oglede, je dodal, da bo nova domžalska učna pot zares zaživela šele jeseni, ko se umirijo temperature in začne pouk, saj so šolarji povsod najbolj zvesti obiskovalci učnih poti. »Na novi poti je sicer tudi nekaj sence, a bolj prosojne, tako da temperature niso bistveno nižje od okolja. Zato se Domžalčani, še zlasti kolesarji, te vroče dni raje zadržujejo na rekreacijski poti ob Kamniški Bistrici, kjer so zaradi bogate sence temperature tudi do deset stopinj nižje od okolice. Bo pa naša nova pridobitev zagotovo že septembra množično pritegnila obiskovalce, ki jih zanima bogat močvirni obvodni svet, ki nudi dom številnim rastlinskim in živalskim vrstam, tudi takim iz seznama ogroženih vrst; ki jih zanima, kaj raste in živi na gozdnem robu vodnega in močvirnega sveta in kako se je v njem nekoč in se še danes znajde človek,« pojasnjuje Bartol, ki vodi domžalske šolarje tudi po drugi domžalski gozdni učni poti okoli Šumberka. Vsako leto jih tja popelje vsaj 600, pravi in doda, da na šumberški poti na dokaj majhnem območju spoznavajo kraški in kisli svet, pa tudi o vilah in škratih teče beseda.
Na novi razkošnejši učni poti Blata Mlake se bodo posvečali območju ob bajerju Črnelo, ki je prepredeno s potokom Rovščica. Po rokovnjaču Jermanu, ki je prebival v bližini, so domačini potok, ki pridrvi iz hribovitega palovškega zaledja, se tu umiri, razlije in odloži vse, kar je izpral na svoji poti, poimenovali kar Jermanca. Potok odločilno prispeva k slikovitosti območja v vsakem letnem času. Pozimi pričara čarobno sliko v led ujete pokrajine, jo spomladi spremeni v cvetoče poljane zvončkov in čemaža, poleti pa v neprehodno in zatohlo komarjev polno zelenje.
Bukev velikanka in ščebet ptic
Obiskovalci bodo ob vsej poti spoznavali izjemno bogastvo flore in favne, saj so bajerji umetnemu nastanku navkljub pomemben življenjski prostor za živalske vrste, ki potrebujejo za prehranjevanje in razmnoževanje večje vodne površine in obrežja. Tamkajšnja trstičja so pravi raj za gnezdenje ptic. Ob popisih so našteli, da nudijo začasno ali stalno bivališče čez 60 vrstam. Bajerji so tudi prezimovališče več vrst žab, njihovo površino pa krasijo čudovite vodne rastline stoječih voda, med drugim rumeni blatnik. Posebnost območja predstavljata tudi travam podobna zelnata trajnica kranjska sita in metuljček črtasti medvedek.
Za biotsko raznovrstnost je zlasti ugodno prepletanje gozdnih in travniških površin. Še ne zarasli vlažni travniki predstavljajo rastišče mnogih, tudi vse redkejših vlagoljubnih in kisloljubnih rastlin in ugoden življenjski prostor za razvoj določenih stadijev žuželk, ki zaradi kmetovanja, izsuševanja in pozidave vse hitreje izumirajo. Svet, ki leži nekaj metrov nižje od gozdov, je večinoma porasel s črno jelšo in bogatim slojem čemaža, šmarnice, peruše in zvončka.
Ob poti si bo mogoče ogledati tudi skoraj stoletno bukev velikanko, ki sega okrog 25 metrov v višino, okoli debla pa so ji izmerili čez 250 cm. Obiskovalci bodo lahko tudi na informativnih tablah prebrali, kako počasi raste šotni mah, na vodenih ogledih pa prisluhnili tudi zanimivim zgodbam o kačjih pastirjih, ki so jih zaradi izbuljenih oči poimenovali s kopico čudnih in strašljivih imen, našteva Bartol. Dodaja, da bo marsikoga zagotovo presenetil lesk rjavordeče obarvanega potoka, ki se tako lesketa zaradi železovih bakterij...
Štirikrat varovano območje
Sicer pa je območje Blat in Mlak, ki se razteza na več kot 20 hektarjih, že zavarovano s kar štirimi vrstami varovanja: Natura 2000, ekološko pomembno območje, naravna vrednota in varovalni gozd. Zamisel o ureditvi učne poti se je že pred desetletjem porodila učiteljem na OŠ Preserje (takrat OŠ Radomeljske čete), ker pa pot brez označevalnih tabel in vodnika ni pritegnila drugih obiskovalcev kot šolarje, je počasi zamrla. Obudile so jo aktivnosti v sklopu zaščite območja Nature 2000 – Prevoje, ko so območje zavarovali kot naravno vrednoto in uvrstili med ekološko pomembna območja. Ob pomoči strokovnjakov pa je pot na koncu zgledno uredila kar občina Domžale.
Sprva so nameravali pot speljati po notranjosti mokrišča, a so jo kasneje, da bi ohranili čimbolj neokrnjeno naravo, speljali po že uhojeni poti na obrobju mokrišča. Že konec lanskega leta so jo označili z desetimi pojasnjevalnimi tablami, letos pa pripravili tudi vodnik in zloženko. Zaščitni znak uro dolge poti je postala žabica, ki popotnika vodi od začetne točke ob ribiški koči bajerja Črnelo skozi gozd črne jelše do potoka Rovščica, od tod zavije v borov in smrekov gozd in spet nazaj do obrežja bajerja Črnelo. Za ogled je priporočljiva obutev za vlažno okolje in na zaščito proti klopom ne gre pozabiti, opozarjajo na zavodu za gozdove.
Več o poti si je mogoče ogledati na spletni strani www.domzale.si. Tam med drugim izvemo, da tvori močvirni svet Blat in Mlak skupaj s Češeniškimi in Prevojskimi gmajnami okrog 500 hektarjev obširno območje še skoraj neokrnjene narave v neposredni bližini sicer gosto poseljene domžalske občine. Kot pojasnjujejo na občini, se je to območje nekako neopazno izmuznilo usodi južnejših predelov, ki so bili v osemdesetih letih meliorirani za potrebe intenzivnega kmetijstva. Zato se tod še vedno prepletajo zaraščajoči mokrotni travniki, poplavni gozdovi črne jelše in ostanki poplavnih gozdov, ponekod pa tudi gozdovi rdečega bora, ki so se razvili po dolgoletnem steljarjenju. Kot so poudarili, pa je popolno podobo območja zares ustvarila voda s potoki, bajerji in poplavnimi površinami.