Kampl pod vodstvom trenerja Rogerja Schmidta znova igra povsem na sredini igrišča, kjer je v mladi reprezentanci prvič zablestel tudi pred slovensko javnostjo. Na tekmi s Fenerbahčejem, ki jo je označil za najpomembnejšo v svoji karieri, se je nekoliko manjkrat znašel v napadalnih akcijah, kot so ga navijači morda vajeni. A je spet igral na visoki ravni. Tekel je kot navit in prispeval mojstrsko podajo za zadetek Brazilca Alana. Najprej je preigral tekmečevega branilca, nato pa dvignil žogo na prsi soigralcu, ki je dosegel gol. Kampl se je ob zadetku besno veselil. »Tako bučno smo se veselili, ker smo na igrišču prevladovali in smo si vodstvo zaslužili,« je po tekmi dejal Kampl.
A ob koncu tekme se nekdanji član Bayerja iz Leverkusna ni veselil. Bil je jezen kot ris. Razlog je gol Fenerbahčeja v zadnjih sekundah tekme, na katerega pred tem ni kazalo. Salzburg je bil namreč v drugem polčasu boljši od bolj slovitih tekmecev. »Na bruhanje mi gre,« je povedal. »Ko ogromno vložiš, nato pa v 94. minuti tako po neumnosti dobiš gol in se tekmeci veselijo, je to za vsakega nogometaša grozno,« je bil razočaran Kampl. Avstrijski nogometaši so se jezili na sodnika, ker je v zadnji minuti dosodil enajstmetrovko za goste. Tudi Kampl ni bil zadovoljen z delom delilca pravice, a ne zaradi enajstmetrovke. »Bilo je veliko napačnih sodniških odločitev. Akcije, po kateri je bila dosojena enajstmetrovka, nisem videl. Toda sodnik je vseh 90 minut sodil slabo,« je avstrijskim medijem dejal Kampl in se še naprej jezil. »Povsem me vrže iz tira, kadar izgubim na tak način,« je rekel, a hitro pokazal svoj nepopustljivi značaj: »Zaradi takšnih zadev sem še bolj motiviran.«
Ne gre dvomiti, da bo tudi prihodnji teden na povratni tekmi v Turčiji, enako kot v reprezentančnem dresu, nabrušen kot britvica. Že sredi avgusta ga čaka prijateljska tekma s Finsko, ki bo ogrevanje pred jesenskim delom kvalifikacij za svetovno prvenstvo. Ravno Kampl je bil eden od kamenčkov v mozaiku, ki jim je selektor Srečko Katanec ob zadnjih dveh zmagah našel pomembno mesto.
Z igrami, srčnostjo ter pripadnostjo ekipi in državi postaja Slovenec, ki je odraščal v Nemčiji, vedno bolj priljubljen. Popularen je tud zaradi svoje pričeske, ki jo pogosto menja. Na sredini tekmi je bil vpadljiv tudi zaradi rdeče barve, ki je okrasila konice njegovih las, in prav nič ne čudno, če ga bo kakšen nadobuden nogometaš v Sloveniji in Avstriji kmalu začel posnemati. Tako po frizuri kot nogometnem znanju. Podobno kot včasih sam spominja na Lionela Messija. Hitre noge in tehnika so namreč Kamplov zaščitni znak. V zadnjem času so postali tudi goli. Prav zaključevanje akcij je bila ena redkih prvin, ki si jo je po uspešni minuli sezoni verjetno želel popraviti. Napredek je očiten, kajti na začetku nove mu gre pri tem odlično od rok. Morda je pomagal tudi dopust na Ibizi.
