V medijih so bile v preteklih letih večkrat objavljene trditve, da naj bi bili Dunajski kristali že od samega začetka grajeni za potrebe IVZ in Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP), kar je popolna izmišljotina. V času podpisa predpogodbe sta stavbi že stali, takratni minister za zdravje Borut Miklavčič pa ju je skušal vsiliti kot ultimativno in edino rešitev za domnevno prostorsko stisko IVZ.
Velja spomniti, da smo zaposleni na IVZ od vsega začetka nasprotovali zamenjavi stavb zaradi netransparentnosti in neracionalne porabe javnih sredstev. Mabra inženiring je podjetje s poštnim nabiralnikom v Liechtensteinu in neznanimi lastniki. Stroški selitve in vzdrževanja pa bi tako kratkoročno kot dolgoročno močno presegli dosedanje stroške IVZ s stavbo na Prešernovem trgu. V drugi polovici leta 2011 je Mabra inženiring brezplačno prenesla lastništvo stolpičev na družbo D-kristali, ki so jo ustanovili Mabrini podizvajalci, ki jim Mabra ni plačala opravljenega dela. Dunajskih kristalov v preteklih dveh letih lastnikom ni uspelo prodati in še vedno samevajo ob ljubljanski severni obvoznici ter delijo usodo z drugimi nasedlimi nepremičninskimi projekti iz obdobja neobvladovane rasti slovenskega nepremičninskega balona. Zaradi popolne netransparentnosti propadle zamenjave in vztrajnega prikritega ponujanja Dunajskih kristalov kot »rešitev« za IVZ se poraja sum izrazitih korupcijskih tveganj pri odgovornih odločevalcih.
V zvezi s ponovno selitvijo IVZ se kot razlog omenja tudi domnevno zelo drago energetsko sanacijo stavbe na Prešernovem trgu, ki naj bi bila nujno potrebna. Zaposleni na IVZ menimo, da je energetska sanacija stavbe sicer potrebna, a vsekakor ne nujna, še zlasti ne v tem času, ko IVZ zaradi lastne izgube niti ne razpolaga z zadostnimi sredstvi za investicije.
Ministra za zdravje sprašujemo, ali se srečuje z nekdanjimi in sedanjimi lastniki Dunajskih kristalov in ali se z njimi dogovarja o selitvi IVZ oziroma o zamenjavi stavbe na Prešernovem trgu. Komisijo za preprečevanje korupcije sprašujemo, ali v tem primeru ne prihaja do nezakonitega lobiranja z visokimi korupcijskimi tveganji. Sprašujemo se, komu v časih intenzivnega varčevanja koristi reševanje nasedle zasebne investicije na račun davkoplačevalcev. Komisijo za preprečevanje korupcije in druge pristojne državne organe pozivamo, da zadevo temeljito raziščejo.
Rade Pribaković, Evita Leskovšek, Lucija Perharič, Dušan Nolimal