Nadaljevanje vročinskega vala do konca prve polovice avgusta bo imelo katastrofalne posledice za letošnjo in prihodnjo sadjarsko letino.
Nepopravljiva škoda
Na nekaterih poljščinah in na travinju je že nastala nepopravljiva škoda, opozarjajo v zbornici. Od poljščin je najbolj prizadeta koruza, saj so neugodne vremenske razmere nastopile prav v času cvetenja. Koruza ne bo dosegla normalne višine, na peščenih tleh ne bo niti oblikovala storžev. V zbornici ocenjujejo, da bo posledično pridelek tudi do 50 odstotkov manjši.
Močno je prizadeto tudi travinje. Kmetje bodo težko pridelali zadostno količino voluminozne krme, saj je suša na travnikih povzročila izpad ene do dveh košenj. Izpad pridelka ocenjujejo v povprečju na okoli 30 odstotkov, v nekaterih predelih do 70 odstotkov. Trenutno zaradi sušnih razmer ni mogoča setev krmnih dosevkov, ki bi nadomestili izpad pridelka.
Ožgani listi in plodovi
Visoke temperature so povzročile precej škode pridelovalcem zelenjave. Listi in plodovi so ožgani in prisilno dozorevajo. V nenamakanih nasadih bodo pridelki nižji vsaj za 30 odstotkov (čebula, zelje, cvetača, fižol).
Posledice suše in visokih temperatur se kažejo tudi v nasadih vseh sadnih vrst. Največ škode je na jagodičastem sadju, kjer so plodovi neprimerno dozoreli in slabše kakovosti. Pri koščičastem sadju, predvsem breskvah, so plodovi drobni, prisilno dozorevajo, so slabše obarvani in z manj sladkorja. Na pečkatem sadju se kažejo znaki opeklin.
Škoda vidna tudi na trti
Vinska trta je na sušo sicer precej odporna, vendar se ponekod v Slovenski Istri in v Podravju že kažejo vidni znaki pomanjkanja vode. Listi venijo, bledijo in odpadajo, še opozarjajo na zbornici.
V Slovenski Istri suša zaenkrat še ne povzroča večjih težav, več skrbi pa vzbujajo tudi za poletni čas nadpovprečno visoke temperature. Kot je za STA pojasnila predsednica Kmetijske zadruge Agraria iz Kopra Jožica Bolčič, so do zdaj še zdržali, saj je bil nivo podtalnice očitno dovolj visok, da so kmetje lahko namakali zemljo.
Ožigi pri papriki in paradižniku
Tudi v Rižanskem vodovodu, ki oskrbuje celotno Obalo, so pred dnevi za STA potrdili, da je stanje izvira reke Rižane za ta letni čas normalno. Vodne količine Rižane sicer ne zadostujejo vsem potrebam, zato vodo dobavljajo tako iz Sežane kot iz Hrvaške. Kljub temu pa omejitev pri porabi vode zaenkrat ne predvidevajo.
Ob visokih temperaturah zadnjih dni sicer po besedah Bolčičeve pri vrtninah že opažajo ožige, denimo pri paradižniku in papriki. »Bolj nas skrbijo te izredno visoke temperature kot pa sam strah, da bi vode zmanjkalo,« je dodala. Kot je ocenila, bo mogoče že v roku enega tedna normalno spet saditi povrtnine, seveda pod pogojem, da temperatura pade na »normalne poletne« vrednosti tj. okoli 30 stopinj Celzija.
Povečanje humusa, kolobarjenje, stalna pokritost tal
»V letošnjem letu, polnem vremenskih ekstremov, so razlike med dobrimi tlemi z več humusa in revnimi tlemi še bolj izrazite. Zato je treba čim večjo skrb nameniti povečanju humusa v tleh z organskim in zelenim gnojenjem, ustreznim kolobarjem ter stalni pokritosti tal,« svetuje Dušica Majer s sektorja za kmetijstvo in gozdarstvo pri KGZS.
Ob tem poudarja, da so pomembne tudi ustrezna izbira kultur in sort, optimalna prehrana rastlin ter kakovostna obdelava tal: večkratno rahljanje tal, strniščna obdelava tal, razbijanje plazine, globoko podrahljavanje, konzervacijske obdelave tal in drugo.
Škropljenje rastlin s protistresnimi pripravki
V tem trenutku je po mnenju Majerjeve potrebna plitva mehanska obdelava tal, v posevkih, ki so zapleveljeni, je nujno dosledno odstranjevanje plevelov, obvezno pa je tudi valjanje vseh posejanih posevkov takoj po setvi.
V sadovnjakih in vinogradih priporoča redno mulčenje ali košnjo v zatravljenih nasadih oz. plitko obdelava tal v obdelanih. Na suši bolj izpostavljenih legah priporoča redčenje grozdja v vinogradih ter v sadovnjakih odstranitev poškodovanih plodov.
Za blažitev vpliva suše svetuje tudi škropljenje rastlin s protistresnimi pripravki na osnovi aminokislin, priporoča pa se tudi dodajanje pripravkov s kalijem, saj kalij uravnava vodni režim rastlin.
