Štuhec: Ukrep je prehiter in prehud, najbolj odgovorni pa nekaznovani ostajajo v zaledju

Najbolj odgovorni ostajajo v zaledju

»Odhaja nadškof, ki je izrazito duhovna osebnost in niti približno, nikoli v svojem življenju, niti z eno potezo niti vizijo ni zagovarjal Cerkve kot finančne ustanove. Sedaj pa je na tej argumentaciji moral ponuditi odstop,« je glede Turnška za STA dejal Štuhec.

Kljub temu da sta Stres in Turnšek sprejela del odgovornosti, pa tudi po mnenju Štuheca najbolj odgovorni za finančni zlom mariborske nadškofije ostajajo v zaledju. Spomnil je, da dosedanja nadškofa nikoli nista sprejemala odločitev glede finančnih in gospodarskih zadev v škofiji, »ne da bi imela v ozadju utemeljene argumente, ki sta jima jih pripravljali ekonomska in pravna stroka«.

»Od te t. i. stroke in ljudi, ki so v teh ustanovah nosili formalno odgovornost, še nihče ni bil kaznovan,« je opozoril teolog Štuhec.

Kreditov niso dajali na lepe oči

V povezavi z mariborsko nadškofijo je spomnil tudi na vlogo bank. Te so »dajale kredite na osnovi premoženjskih jamstev, ki so jih kreditojemalci tudi dokazovali«. »Ljubljanska banka Zvonu ni dala kreditov na lepe oči,« je poudaril Štuhec in dodal, da banke danes od vseh svojih kreditojemalcev zahtevajo enako kot takrat, ko je njihovo premoženje imelo drugo vrednost.

Banke v svetovnem merilu tako po ocenah Štuheca delajo veliko krivico in so eden od glavnih povzročiteljev gospodarske krize.

Cerkev nikoli ne bi smela iti v tako velika tveganja

Priznava sicer, da se Cerkev »v takem kontekstu in tako globoko« ne bi smela znajti. Torej tisti, ki so v mariborski nadškofiji odločali o ekonomskih vprašanjih, nikoli ne bi smeli v tako velika tveganja, je poudaril. Pri tem kot odgovornega izpostavlja nekdanjega mariborskega ekonoma Mirka Kraševca, škofe pa v primeru, da nad tem niso dovolj bdeli.

Štuhec sicer ne ve, ali bodo odgovorni za finančni zlom mariborske nadškofije kazensko odgovarjali, saj da tudi ne ve, ali so dejansko ravnali protizakonito. Prav tako ne napoveduje, ali bo odstop obeh nadškofov bistveno pripomogel k ugledu Cerkve na Slovenskem ali ne.

Pahor se je zahvalil Stresu

Predsednik republike Borut Pahor se je danes popoldne v telefonskem pogovoru zahvalil dosedanjemu ljubljanskemu nadškofu metropolitu in predsedniku Slovenske škofovske konference Antonu Stresu za njegovo vidno vlogo pri krepitvi družbene solidarnosti, strpnosti in sprave, so sporočili iz Pahorjevega urada.

Kot so še zapisali, so bili po Stresovi osebni zaslugi »premagani mnogi stari predsodki in je postal dialog različno mislečih bolj pristen in iskren«. Ob koncu pogovora je predsednik republike Stresu zaželel veliko osebnega zadovoljstva in vse dobro.

Opravičilo obeh nadškofov v odhodu ne zadostuje, dolgove je treba vrniti

V Solidarnosti in Odboru z grenkim priokusom pozdravljajo odstop dveh odgovornih oseb za finančni brodolom mariborske nadškofije, ki ima širše gospodarske posledice na slovensko ekonomijo. Nezadovoljni so predvsem, ker nadškofa nista odstopila prostovoljno, temveč ju je k temu prisilil Vatikan. Želijo tudi, da bi RKC izpeljala postopke ugotavljanja odškodninske in kazenske odgovornosti.

Izjava dr. Stresa, da »škofija ni potopila Zvonov, ampak sta Zvonova potopila škofijo«, označujejo za prazen retorični obrat. Pravijo, da so bile prav riskantne naložbe podjetij v lasti mariborske nadškofije tiste, ki so povzročile bankrot. Bolj zaskrbljujoča od moralne odgovornosti pa se jim zdi aroganca Cerkve, od katere bi pričakovali, da poplača vse dolgove, ki jih ima do države in državljanov, npr. s prodajo nepremičnin.

»Nesporno je, da je v denacionalizacijskih postopkih Cerkev pridobila ogromno premoženje v naravi in nepremičninah in da torej takšne možnosti ima,« so zapisali in dodali: »Spomniti velja, da je mariborska nadškofija preko Gospodarstva Rast zaradi neprofesionalnega in hazarderskega poslovanja povzročila tudi  večsto milijonsko  izgubo v državnih bankah,  predvsem NLB (največji posamezni nezavarovani krediti) in Abanki, ki jo je v največji meri prav poslovanje z Zvonom spravilo v finančne težave.  V času nastanka finančne luknje je Cerkev neskrito odlično sodelovala za Janševo oblastjo in npr. posredno financirala tudi njegove propagandistične brezplačnike, kot je bil Slovenski tednik.«

Erjavec: V Vatikanu se je že nekaj časa govorilo o morebitnem odstopu Stresa in Turnška

Zunanji minister Karl Erjavec glede odstopa Antona Stresa in Marjana Turnška pravi, da se je v Vatikanu že nekaj časa govorilo, da bi se lahko to zgodilo. V diplomatskih krogih se je kazalo veliko nezadovoljstvo s tem, kar se je zgodilo v Sloveniji, je pojasnil in dodal, da se je nezadovoljstvo čutilo tudi, ko je bil na obisku v Vatikanu.

»Papež je pač pozval, da naj odstopita in to sta tudi storila. Lahko pa rečem, da so bili že nekaj časa v Vatikanu taki glasovi, da se to lahko zgodi,« je dejal Erjavec v izjavi za medije v Naklem.

Rustja odstop nadškofov ocenjuje kot pozitiven signal samoočiščevanja Cerkve

Tiskovni predstavnik Škofije Koper Božo Rustja je izrazil upanje, da bo odstop ljubljanskega in mariborskega nadškofa Antona Stresa in Marjana Turnška pripomogel k očiščenju Katoliške cerkve v Sloveniji. Kot je menil za STA, je s tem dan javnosti zelo pozitiven signal, »da ima Cerkev v sebi moč tudi tega samoočiščevanja«.

To je po njegovih besedah želel tudi Vatikan. Stres in Turnšek sta v svojih odstopnih izjavah poudarila, da je povezovanje z »mariborsko afero« postalo velika ovira in že moteče pri delovanju Cerkve, je dodal Rustja.

Mirnost in skromnost

Kot je pojasnil, je z obema sodeloval in ju kot človeka ocenjuje »izredno pozitivno«. Stres, ki je bil tudi njegov profesor, je po njegovem mnenju izjemen poznavalec filozofije, izredno razgledan in bister. Sposoben je bil družbene analize, zagovarjati svoje stališče, bil je zelo jasen in logičen v svojih besedah, je ocenil Rustja.

Pri Turnšku je Rustja občudoval njegovo mirnost in osebno skromnost. »On je sprejel škofijo v izredno razsutem, težkem stanju, ampak je znal zelo mirno reagirati, reševati, čeprav se bojim, da ni mogel kaj dosti rešiti,« je dejal Rustja. Turnšek je po njegovih besedah znal prisluhniti tudi problemom sodobnega sveta, ob obravnavanju klasičnih teoloških tem pa je imel posluh tudi za težave današnjega človeka.

Močan ukrep Vatikana

O odstopu poročajo tudi tuji mediji. Veliko pozornosti je dogodku namenila italijanska tiskovna agencija Ansa, ki v nizu novic zapisala, da gre za posledico finančnega zloma mariborske nadškofije. Poglobljeno o zadevi piše tudi Vatican Insider.

Slednji na spletni strani pod naslovom "Finančna transparentnost: zdaj so na vrsti škofje" piše, da je do odstopov prišlo »zaradi finančnega zloma v višini 800 milijonov evrov«. Po oceni avtorja gre pri pozivu nadškofoma k odstopu za »zelo močan ukrep Vatikana do Cerkve v Sloveniji«. Ob tem spomni, da je v povezavi s to zadevo že prejšnji papež Bendikt XVI. februarja 2011 sprejel odstop Turnškovega predhodnika Franca Krambergerja.

Mreža s pornografskimi kanali

»Prav dogajanje v mariborski nadškofiji, kjer je bil nekaj let pomožni škof tudi ljubljanski nadškof Stres, je v središču vatikanskega ukrepa. Zadeva je glasno eksplodirala leta 2010, ko je Sveti sedež po vrsti izrednih zahtevkov za posojila, naslovljenih na Rim, v Slovenijo poslal apostolskega vizitatorja,« pojasnjuje Vatican Insider.

Kot nadaljuje, se je pri tem pokazala »neprijetna podoba nadškofije, ki si je prek tveganih finančnih operacij nabrala za rekordnih 800 milijonov evrov dolgov« pri bankah za nakup deležev v telekomunikacijskih in televizijskih podjetjih, »vključno z mrežo, ki je predvajala tudi pornografske programe«.

Razširjen nadzor finančnega ravnanja?

Odtod ukrep Benedikta XVI. glede nadškofa Krambergerja, nadaljuje Vatican Insider. »Toda rekonstrukcija dejstev je pokazala, da se je nespametno finančno ravnanje začelo že najmanj v letu 2003. In izkazala se je tudi resna odgovornost monsignorja Stresa, ki je bil leta 2009 imenovan za ljubljanskega nadškofa, in monsignorja Turnška, že nadškofa koadjutorja, ki je nasledil monsignorja Krambergerja. Od tod torej njun današnji odhod s prizorišča,« interpretira Vatican Insider.

Ob tem se sprašuje, ali »to tako odločno posredovanje« v primeru mariborske nadškofije »nakazuje, da se bo pot strogega preverjanja finančnih ravnanj, kar zahteva papež Frančišek, z vatikanske banke IOR razširila tudi na vodstva škofij po vsem svetu«.

Odstop zaradi resnih razlogov

Ansa pa je pod naslovom »Papež: Zlom mariborske nadškofije, odstavil dva škofa« povzela uradno sporočilo tiskovnega urada Svetega sedeža iz Vatikana, da sta oba nadškofa odstopila v skladu z 2. odstavkom 401. kanona zakonika kanonskega prava, kar po navedbah Anse pomeni, da sta odstopila zaradi »resnih razlogov«.

Kot je še navedla Ansa, je do tega prišlo "po finančnem zlomu mariborske nadškofije v vrednosti 800 milijonov evrov". Italijanska tiskovna agencija je podrobno povzela tudi odstopni izjavi obeh nadškofov in dodala, da ju bosta v obdobju do imenovanja njunih naslednikov nadomestila škofa Andrej Glavan in Stanislav Lipovšek.

Podobno so o dogajanju poročale tudi ostale tiskovne agencije, med njimi francoska AFP, hrvaška Hina, nemška dpa, avstrijska APA in avstrijska katoliška tiskovna agencija Kathpress ter ameriška AP. Vesti tiskovnih agencij pa na svojih spletnih straneh danes objavljajo mediji po vsem svetu - od npr. italijanskih La Repubblice in Il Sole 24 Ore, Radia Vatikan, britanskega Telegrapha in nemškega Welta do ameriških ABC in NBC News ter Huffington Posta ter celo nekaterih azijskih medijev.

Nekateri od njih obenem povzemajo slovenske medije, da je odstavitev nadškofov posledica finančnih škandalov in odraz "reformne" politike papeža Frančiška, da se za finančno hazardiranje mariborske nadškofije kaznuje najvišje predstavnike slovenske Cerkve, kakor se je izrazila Hina. Ocenjuje še, da je bila s tem povezana tudi predčasna upokojitev Krambergerja.