Peter Horvat

S svojim delom je zadovoljen, saj zadnja leta število potnikov narašča. Prava uspešnica je integrirana linija 3G, ki vozi do Grosupljega in z uvedbo katere se je število potnikov na tej relaciji v prvem letu delovanja povečalo kar za 37 odstotkov. »Število uporabnikov javnega prevoza se je leta 2012 v primerjavi z letom 2011 povečalo za 14 odstotkov. To pa predvsem zato, ker so terminske vozovnice ostale poceni oziroma sprejemljive,« pove diplomirani inženir tehnologije prometa, ki je v LPP zaposlen že 23 let. Leta 1990 je začel kot šofer avtobusa, nadaljeval kot prometnik in razporednik. Preden je zasedel najvišjo funkcijo, je bil vodja mestnega potniškega prometa in izvršni direktor LPP.

S sistemom ni nič narobe, saj je bistvo naše dejavnosti potnikom ponuditi visok standard storitve, ki se iz osnovne dejavnosti ne more pokrivati, saj so stroški previsoki. LPP namreč izvaja obvezno gospodarsko javno službo, lastnik pa določa ceno in obseg poslovanja. LPP zagotavlja prebivalcem Mestne občine Ljubljana (MOL) 95-odstotno pokritost urbanih območij, in sicer tako, da nihče nima več kot 500 metrov zračne razdalje od doma do najbližjega postajališča. Stroški izvajanja javnega prevoza pa so mnogo višji od prihodkov, ki jih ustvarimo s prodajo vozovnic. Šolarje cel mesec vozimo za 20 evrov oziroma občane za 37 evrov, s tem denarjem pa ne pokrijemo niti pol tanka bencina za osebni avtomobil. Zato so prihodki, ki nastanejo s prodajo vozovnic, okoli 22 milijonov evrov, celotni stroški mestnega prometa pa znašajo 38 milijonov evrov. Razliko med prodajno in realno ceno tudi drugod po Evropi in svetu pokrivajo s subvencijami. Seveda, kjer si družba to lahko privošči.

V primeru, da javni prevoz ne bi bil obvezna javna gospodarska služba, pa bi prav gotovo poslovali pozitivno. Ukinili bi namreč najmanj 30 odstotkov obsega prevozov, s čimer bi prizadeli približno pet odstotkov potnikov v Ljubljani. Ukinili bi linije 18, 21, 22, 23 in 24, skratka tiste, ki delajo ogromno kilometrov in imajo manj potnikov. Cena vožnje bi se z 1,20 evra zvišala na 1,80 evra ali celo več, mesečne vozovnice pa bi s 37 dvignili na 56 evrov. Hkrati bi zmanjšali 30 odstotkov zaposlenih in 30 odstotkov vozil. Tako bi poslovali s pozitivno ničlo.

Ne bo. Z lastno prodajo, s subvencijo MOL, ki se povečuje, subvencijo primestnih občin, ki so solastnice Javnega holdinga Ljubljana, subvencijo države za dijake in študente, in sekundarnimi viri, kot so na primer oddaja reklamnih površin na avtobusih – iz tega naslova dobimo okoli milijon evrov na leto – bomo zgodbo pripeljali do pozitivne ničle. Predlani smo poslovali z 9,6 milijona evrov izgube, lani smo minus zmanjšali za 7 milijonov, torej smo poslovali z 2,5 milijona evrov izgube. Letos načrtujemo pozitivno poslovanje.

Ni vprašanje, ali ga bo obremenilo. Menim, da je treba znesek za subvencijo razporediti po enakih pogojih. V LPP pozdravljamo odločitev varuhinje, saj ne moreš nekomu, ki je štiri kilometre oddaljen od doma, reči, naj gre peš. Že dva kilometra predstavljata dolgo pot, če si primoran vsakodnevno pešačiti v šolo in domov. Obenem pa imajo osnovnošolci brezplačen prevoz. Žal je sistem v Sloveniji doslej deloval tako, da je spodbujal mladino, naj čim prej odraste, da bo lahko kupila avtomobil in ne bo več potrebovala javnega prevoza.

Šestica in enka sta absolutno preobremenjeni. Če bi imeli avtobuse in neomejen vir denarja, bi v zimskih mesecih dodali najmanj šest avtobusov na šestico, najmanj toliko na enko in najmanj tri na linijo 20. Skratka, dodatnih 20 avtobusov bi lahko takoj vpeljali v promet. S tem bi javni prevoz postal še privlačnejši, saj bi vozil vsaki dve ali tri minute. Zdaj pa žal ni tako. Strošek enega avtobusa na leto znaša 200.000 evrov, česar pa si zdaj ne moremo privoščiti. Dejstvo je namreč, da se prihodek ob uvedbi dodatnih avtobusov ne bi bistveno povečal.

Tudi potrebe po spremembah linij zaznavamo. Trenutno načrtujemo, da bi linijo 22 podaljšali do Vevč. S tem bomo Polju in Vevčam zagotovili neposredno povezavo z Bežigradom in Šiško. A če smo že pri denarju… treba je vedeti, da ta linija ustvarja izgubo, zagotavlja pa pokritost mesta in določen standard prebivalcem.

Zapora Slovenske ceste ni zato, da bodo avtobusi hitrejši. Gre bolj za psihološki preskok. S tem bomo ljudem jasno in glasno povedali, da dajemo prednost javnemu prevozu. Z ukrepom bomo spodbudili tudi kolesarjenje.

Izkušnje s parkiriščem na Dolgem mostu so zelo pozitivne. Prepričan sem, da če bi zgradili načrtovanih 38 parkirišč P+R v okolici Ljubljane, bi pridobili na tisoče novih potnikov. Človek bi se zapeljal iz Logatca na Vrhniko, tam bi parkiral in se usedel na ekspresno linijo proti Ljubljani. Jasno, integrirana mora biti z mestno linijo, da ljudje uporabljajo en prevozni izkaz in prestopajo brez težav, z isto vozovnico pa plačajo tudi parkirišče P+R. Ljudje bi se bržkone odločali za tak način prevoza. Poglejte, koliko avtomobilov vozi dnevno skozi Škofljico. Če bi bil P+R pri Pijavi Gorici, bi vsi iz Ribnice in Kočevja prestopali na avtobusne linije, ker bi bilo to zanje hitreje in ceneje.

Jasno, ampak problem je v dostopnosti. Če bi mi imeli ta trenutek možnost dodati deset avtobusov ali odpreti dodatno linijo, bi definitivno odprli linijo, ki bi od parkirišča P+R v Stožicah krenila po novi štajerski vpadnici do Žal, naprej po Kajuhovi do Zaloške, mimo kliničnega centra levo na Fabianijev most, naprej na Roško, Zoisovo in Aškerčevo in proti Dolgemu mostu. S tem bi povezali parkirišči P+R Dolgi most in Stožice. Ta trenutek sicer nimamo te možnosti, smo pa na dobri poti.

Meje so v ljubljanski urbani regiji. Za Domžale je veliko zanimanje. Vlogo za podaljšano linijo smo oddali, a je problem, ker država, ki ima koncesijske linije, ni zainteresirana, da bi dala soglasje.

Država je objavila razpis, nanj pa smo se pritožili LPP, Mariborski mestni promet in Slovenske železnice. A državna revizijska komisija je odločila, da nimamo prav. Kljub temu država še ni naredila naslednjega koraka. Razpis je bil narejen tako, da se noben slovenski prevoznik ni mogel odzvati nanj. Referenc, ki so jih zahtevali, namreč nima nihče v Sloveniji, zato bi moral biti nosilec posla nekdo iz tujine. Ne vem pa, zakaj se ne bi izkoristilo slovensko znanje. Konec koncev imamo v Ljubljani integrirane linije že štiri leta, torej imamo izkušnje. LPP, Slovenske železnice, podjetja Četrta pot, IGEA, Margento in druga smo se povezali, tako da smo sposobni ponuditi za ta denar integrirano vozovnico v Sloveniji.

Mi smo ponudili naslednje: če bi država danes rekla, naj poskusimo, bi to storili na naše tveganje. A zagotovo bi nam uspelo. Letošnjega 1. septembra bi vzpostavili enotno vozovnico na relaciji Grosuplje–Ljubljana, kar pomeni, da bi enako vozovnico uporabljali na vlakih, vozilih LPP in avtobusih medkrajevnega prevoznika. S 1. januarjem 2014 bi s takšno vozovnico opremili križ Koper, Gorica, Ljubljana, Maribor, Novo mesto in Kranj. S 1. septembrom 2014 pa bi uvedli enotno vozovnico na območju celotne Slovenije.

Kolegi na ministrstvu se očitno bojijo, da nam ne bi uspelo. A tudi v Ljubljani smo vpeljali integrirani model iz nič. Treba je začeti in stvari postopoma nadgrajevati. Stroka se je v Sloveniji res povezala in to so ljudje, ki imajo na teh področjih veliko izkušenj in znanja. Mene imate lahko za nakladača, ampak zadaj je kader, ki zadeve obvlada.