Hiter, a premalo ambiciozen korak

Naloge se prenašajo na točke VEM

Socialno podjetništvo je v Sloveniji gotovo premalo prepoznan potencial, ne le pri zaposlovanju težje zaposljivih skupin, pač pa tudi kot inovativni in razvojni potencial, kar priznava tudi MDDSZ, ki vidi med drugim v socialnem podjetništvu potencial za odpiranje novih, stabilnih delovnih mest na lokalni ravni in inovativne ter kreativne odgovore na izzive demografskih sprememb, varovanja okolja in globalizacije.

Cilji, ki si jih je država zastavila do leta 2016, kar nekaj nalog prenašajo na vstopne točke VEM – tako promocijske delavnice za različne ciljne skupine, vključno z mladimi – teh naj bi bilo na leto vsaj 30, kot tudi pomoč socialnim podjetnikom pri registraciji podjetja. Tako naj bi registrirali vsaj 50 novoustanovljenih socialnih podjetij. Do leta 2016 naj bi izpeljali tudi 400 informativnih svetovanj socialnim podjetjem oziroma nudili čim bolj celostno obravnavo potencialnih socialnih podjetnikov. Točke VEM bodo odgovorne tudi za izvajanje usposabljanj in izobraževanje oseb, ki so odgovorne za vodenje poslov in za delo z ranljivimi skupinami. Omenjene dejavnosti bodo izvajali občine, MDDSZ in ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, medtem ko druga ministrstva konkretno niso vpeta, je pa pripravljalec strategije pri vseh zapisal enako: »Ministrstvo bo kot odgovorno za izvajanje razvoja socialnega podjetništva na svojem delovnem področju aktivno prispevalo k realizaciji strateških razvojnih ciljev strategije.«

Praktiki niso zadovoljni

Po prvih odzivih socialnih podjetnikov gre sicer za korak v pravo smer, vendar pa je strategija daleč od tega, da bi bila ambiciozna. »Interesi v Sloveniji so na tem področju zelo različni. Eni socialno podjetništvo vidijo kot podaljšano roko nevladnega sektorja, drugi kot veliko priložnost za prodor nove ekonomije. S pravilno usmerjenimi ukrepi imamo priložnost, da ustvarimo okolje, ki bo čim bolj na podjetniški način razvilo čim več oblik socialnega podjetništva, ki so v tujini v teh kriznih časih ohranile skoraj vsak delovna mesta, v nekaterih državah pa so pomemben razvojni akter,« razmišlja Lenka Puh iz podjetja Jazon, ki jo je svet za socialno podjetništvo potrdil kot pridruženo članico. Prepričana je, da bodo tako v čim širšem krogu predlagali ukrepe, ki bodo pripeljali do podjetniškega razvoja na tem področju, »ki bo prineslo trajno zaposlovanje in presekalo tradicijo projektnega zaposlovanja«. Puhova sicer poudarja, da je podjetniško podporno okolje že zdaj dostopno tudi socialnim podjetjem, ki pa morajo biti pravno organizirani kot d. o. o. »Problem, ki nas je vse presenetil, je, da so zadruge ob spremembi zakona o podpornem okolju izpadle brez vsakršne strokovne razlage in da jih zakon o gospodarskih družbah ne enači z drugimi gospodarskimi družbami. Prepričana sem, da je velik interes, da se to uredi in da bodo zadruge vključene v to, saj se pri tem lahko reši marsikatero delovno mesto.«

Da strategija še ne pomeni večjih sprememb, je prepričana Dolores Kores iz Zavoda Premiki. Pričakovala je več strokovnosti, saj strategija večkrat omenja socialno ekonomijo in je ne ločuje od socialnega podjetništva, kar v praksi že zdaj povzroča pravo zmedo.

Investicije in ne subvencije

»Zakonsko predpisana oblika strategije nalaga obveznosti vseh ministrstev in občin in že obstoječim VEM-točkam, ne vključuje pa obstoječih subjektov s področja socialnega podjetništva. Tudi vloga posameznih ministrstev je večinoma neopredeljena, čeprav obstaja pri njih večji potencial, kot ga predvideva strategija. Strateški cilji so dobro zastavljeni, vendar ne zadostujejo potrebam, preveč so usmerjeni v napovedovanje razreševanja določenih zakonskih in drugih ovir, premalo pa zasledujejo konkretne strateške cilje. O zagotavljanju trajnostnega in stabilnega podjetništva sploh ni govora.«

Koresova opozarja, da strategija predvsem napoveduje promocijo in izobraževanje o socialnem podjetništvu ter povečuje spodbude v okviru zaposlovanja ranljivih ciljnih skupin. »Najbolj moteča je v celoti izpuščena usmeritev glede financiranja socialnih podjetij, ki je bila zajeta v vseh dosedanjih osnutkih strategije, saj je dobro znano in večkrat poudarjeno, da je bistven problem socialnega podjetništva prav financiranje. Dejstvo je, da je treba subvencije in spodbude spremeniti v investicije, če želimo razmišljati o socialnem podjetništvu resno in dolgoročno. V zadnjem letu je bilo tudi na temo financiranja storjenih veliko korakov in ponudba teh storitev obstaja, kar bi strategija morala upoštevati in predvideti podporo in razvoj tem iniciativam.«

Neambiciozno

Da je Slovenija s sprejeto strategijo šele na pol poti, je prepričan tudi Tomaž Stritar iz Sprojecta. Na podlagi strategije je treba sprejeti tudi program ukrepov za njeno izvajanje. »Če se bo program pripravljal s tako počasnim tempom, kot se je pripravljala strategija, bomo še dolgo čakali na konkretne rezultate,« meni Stritar, ki poudarja, da so cilji v strategiji povsem neambiciozni. In tudi konkretno pojasni, zakaj meni tako. »Trideset promocijskih delavnic na leto je bistveno premalo. Sam sem jih opravil več kot 50, pa še vedno ni bistvenega premika. Izvedli naj bi tudi sto podjetniških svetovanj na leto. Sam sem jih opravil več kot sto. Razen finančnih spodbud za zaposlovanje ranljivih skupin ni niti besede o finančni podpori idejam. To je figa v žepu. Ne moreš imeti start up podjetja, če vanj ne vlagaš denarja!« Ob tem opozarja, da imata ključne zadolžitve pri uresničevanju strategije samo MGRT in MDDSZ. »Kaj pa druga ministrstva? Brez finančnega se ne bo nič zgodilo,« je prepričan.

»Del denarja bo namenjen podjetniškemu svetovanju, ki ga bodo koristile točke VEM za svetovanje pri ustanovitvi socialnega podjetja. To je dobro. Se pa bojim, da bodo svetovanja zaradi pomanjkanja kvalitetnega znanja s področja socialnega podjetništva bolj tehnično-izvedbena, vsebine pa bo bolj malo. V socialnem podjetništvu pa je vsebina oziroma socialna inovacija, na kateri temelji podjetje, ključna za uspeh!«

Po njegovem mnenju bi bilo bistveno bolj učinkovito nameniti denar konkretnim socialnim podjetjem v obliki nepovratnega zagonskega kapitala, ki ga v obstoječi shemi država že namenja visokotehnološkim podjetjem v okviru razpisa P2. »Če bi prišli tudi socialni podjetniki do tega denarja, bi to povzročilo konkretne rezultate predvsem v smer, da bi se klasični podjetniki začeli preusmerjati v socialno podjetništvo in na ta način ustvarjati trajnostno gospodarstvo.«