Predlog zakona o odškodnini za izbrisane, ki ga je včeraj potrdila vlada in ki ga bodo jeseni obravnavali poslanci, bodo skrbno pregledali tudi v Strasbourgu. Tam bo o tem, ali zakon ustreza določbam sodbe evropskega sodišča za človekove pravice, odločal odbor ministrov Sveta Evrope, ki je pristojen za nadzor nad izvrševanjem sodb.
Lahko bodo vložili tudi tožbe
Za odbor bosta pomembni dve vprašanji: ali predlagana odškodnina, štirideset evrov za mesec izbrisa, ustrezno poplača škodo, ter ali je primerno, da bodo do odškodnine upravičeni zgolj tisti izbrisani, ki so že ponovno pridobili status stalnih prebivalcev oziroma državljanstvo Republike Slovenije. Štirideset evrov na mesec je za več kot polovico manjša odškodnina od tiste, ki jo je zgolj za nepremoženjsko škodo evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) že dosodilo šestim izbrisanim, ki so prvi tožili Slovenijo v Strasbourgu. O njihovi premoženjski škodi, ki je mnogo višja, bo sodišče še odločalo. V Strasbourgu načeloma dovoljujejo do petdesetodstotno odstopanje od zneska, ki ga je sodišče že določilo, a ravno nepremoženjska škoda bo položaj na tehtnici precej spremenila.
Predlog zakona sicer predvideva, da bodo tisti izbrisani, ki menijo, da je štirideset evrov za mesec premalo, lahko vložili tožbo na sodišče. A sodišča so doslej vse premoženjske zahtevke zavračale zaradi zastaranja. Kako bo problem zastaranja (predvsem za primere, ki so na sodišču že padli) uredil novi zakon, ostaja nejasno, povsem pa je nejasno, kako bodo ta določila v praksi interpretirali sodniki.
Videti je, da predlagatelj zakona, notranji minister Gregor Virant, računa ravno s tem: da se bodo namesto negotovosti izbrisani raje sprijaznili s ponujeno pavšalno odškodnino, sodne postopke pa bodo opustili. Vendar v ta preračun, kot opozarjajo izbrisani, ni všteto, da bo nad vsem bdel tudi Strasbourg. Tam so izbrisani v zadnjem mesecu dni že vložili šeststo štiriinpetdeset novih tožb.
Pogovor na štiri oči
Minister Virant trdi, da je na pogovorih v Strasbourgu z generalnim sekretarjem Sveta Evrope Thorbjornom Jaglandom in nekdanjim predsednikom evropskega sodišča za človekove pravice, ki ga ni imenoval, dobil občutek, da bi odškodninska shema, ki jo predlaga, lahko bila ustrezna.
Vendar je šlo za pogovore na štiri oči, o katerih uradnih zabeležk ni. Medijski predstavnik generalnega sekretarja Jeremy Moakes nam je včeraj potrdil, da se je Virant z Jaglandom res pogovarjal »o odprtih vprašanjih«, a da generalni sekretar po »delovnem sestanku« svojih sodelavcev ni obvestil o kakršni koli pomembni vsebini. »Ničesar ni komentiral,« pravi Moakes, ki sicer poudarja, da v Svetu Evrope skrbno spremljajo razvoj dogodkov v zvezi z izbrisanimi.
Odbor ministrov je namreč v zadnjem letu večkrat (diplomatsko) ostro opozoril Slovenijo, da bo morala narediti več za izpolnitev sodbe ESČP.