Skupna mejna kontrola poenostavlja in olajšuje prehod potnikov na mejnih prehodih, sodelovanje slovenskih in hrvaških policistov pa poteka odlično, kar je še en znak dobrega sodelovanja med sosednjima državama, je v izjavi po srečanju, ki sta se ga udeležila tudi generalni direktor slovenske policije Stanislav Veniger in glavni ravnatelj hrvaške policije Vlado Dominić, pojasnil Virant.
Komaj čaka, da meja dokončno pade
»V sedanji situaciji je to najboljše, kar smo lahko naredili. Seveda vsi komaj čakamo, da Hrvaška vstopi v schengen in da meja dokončno pade,« je glede kolon vozil in čakalnih dob, ki smo jim bili na mejnih prehodih s Hrvaško priča v zadnjih tednih, ocenil Virant.
Postopek za vstop Hrvaške v schengenski prostor oziroma t.i. schengenska evalvacija za Hrvaško se bo začela dve leti po vstopu sosednje države v EU, je dodal slovenski minister. Po tistem, kar je slišal od svojega hrvaškega kolega, pa priprave potekajo s polno paro, »tako da lahko računamo, da bo Hrvaška relativno kmalu vstopila v schengenski režim«, ko bo mogoče prosto prehajati državno mejo. Postopke je po preteku omenjenih dveh let po Virantovih besedah mogoče izpeljati »v zelo kratkem času, mogoče pol leta do enega leta«.
Skupni nadzor meja
Skupna mejna kontrola iz praktičnih razlogov poteka na slovenski strani, saj informacijska oprema slovenske policije omogoča schengensko kontrolo, je med drugim navedel Virant.
Skupni nadzor so do zdaj vzpostavili na 37 od 57 mejnih prehodih med državama, in sicer tam, kjer sta se obe strani strinjali z vzpostavitvijo tovrstnega režima. Trenutno se pogovarjajo o tem, da bi enotni nadzor uvedli na dodatnih 11 mejnih prehodih. Med njimi, tako Virant, pa ni mejnega prehoda Sečovlje, saj je tam vprašanje razmejitve še odprto in ne bi radi česa prejudicirali.
Meja z BiH bo postala najzahtevnejša v Evropi
Tudi hrvaški minister Ostojić je sodelovanje obeh policij na meji ocenil kot uspešno ter poudaril pomen skupnega nadzora za večjo pretočnost meje ter zadovoljstvo potnikov in turistov.
Hrvaška se po Ostojićevih besedah aktivno pripravlja na vstop v schengensko območje. Pri tem je opozoril, da bo prihodnja meja EU meja z Bosno in Hercegovino, ki je dolga kar 1300 kilometrov in je »najzahtevnejša meja, ki bo v prihodnje v Evropi«. »Jasno je, da so naše priprave zelo aktivne. Vemo, da morajo biti standardi povsod isti in da bo to prihodnja meja Evropske unije,« je dodal.
