Poslanci so ta teden zaradi občutne rasti stopnje brezposelnosti med mladimi sprejeli zakon o interventnih ukrepih na področju trga dela in starševskega varstva, ki prinaša spodbudo za zaposlovanje mladih v obliki olajšave delodajalcem. Delodajalci bodo, če bodo za nedoločen čas zaposlili mlajše od 30 let, ki so v registru brezposelnih prijavljeni najmanj tri mesece, za dve leti oproščeni plačevanja prispevkov delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti. Ukrep bo začel veljati 1. novembra in bo veljal do konca prihodnjega leta.
Pričakujejo sedem tisoč zaposlitev za nedoločen čas
V ukrep se bodo lahko vključili delodajalci, ki tri mesece pred zaposlitvijo mladega brezposelnega niso odpuščali iz poslovnih razlogov, v tridesetih dneh pred tem niso imeli blokiranega računa in so v zadnjih šestih mesecih redno plačevali prispevke in plače zaposlenim. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predvidevajo, da se bo na podlagi ukrepa zaposlilo pet tisoč mladih več kot v preteklem letu, torej okvirno 25.000, od česar pričakujejo okoli 7000 zaposlitev za nedoločen čas.
Poleg omenjenega ukrepa je že v veljavi tudi ukrep, ki so ga sprejeli z novim zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Delodajalci po tem zakonu lahko od 1. julija uveljavljajo delno oprostitev plačila prispevkov, če zaposlijo starejše delavce, za prvo zaposlitev mlajših od 26 let ali mamice, ki skrbijo za otroka do tretjega leta starosti in se prvič zaposlijo za nedoločen čas ter ostanejo v zaposlitvi neprekinjeno najmanj dve leti, pa lahko uveljavljajo vračilo prispevkov. Za prvo leto zaposlitve vračilo znaša do 50 odstotkov in za drugo leto zaposlitve do 30 odstotkov prispevkov.
Na zavodu za zaposlovanje pričakujejo, da bosta oba ukrepa občutneje spodbudila zaposlovanje brezposelnih mladih za nedoločen čas. »Kakšni bodo rezultati obeh ukrepov v praksi, pa bo seveda pokazal čas,« varno dodajajo na zavodu. Pri tem se jim pridružujejo tudi na ministrstvu, kjer so poudarili, da ministrstvo »vsekakor ni glavni generator delovnih mest, z ukrepi aktivne politike zaposlovanja pa lahko posredno vplivamo na odpiranje delovnih mest«.
V življenje spet spraviti vajeništvo in pripravništvo
Brezposelnost mladih je po njihovem eden glavnih razlogov za njihovo socialno in družbeno ranljivost, saj ravno prehod iz šolanja v svet dela predstavlja ključni pogoj za osamosvojitev in vključenost v družbo v vseh pogledih, zato je čim hitrejša vključitev mladih na trg dela izrednega pomena.
Ukrepe pozdravljajo tudi v Gospodarski zbornici Slovenije, kjer menijo, da se bo zaradi tega za zaposlovanje mladih odločalo več delodajalcev, hkrati pa predlagajo še ukrepe za ponovno oživitev vajeništva oziroma pripravništva v praksi in sprejetje programa, ki bo omogočil, da se mladi v štirih mesecih po koncu šolanja zaposlijo ali usposabljajo, s čimer se jim povečajo nadaljnje zaposlitvene možnosti.
V GZS predlagajo tudi, da se sredstva programov Erasmus in Leonardo da Vinci usmerijo v prakso v podjetjih ter da se spodbuja podjetništvo pri mladih. Tisti, ki ob vsem skupaj ostajajo na realnih tleh, pa opozarjajo, da s takšnimi ukrepi, ki dajejo olajšave zgolj delodajalcem, na dolgi rok ne bomo spodbudili rasti zaposlovanja. »Sicer bo verjetno nastala kaka zaposlitev za nedoločen čas več, kar koristi delavcem, verjetno bo precej upadlo tudi študentsko delo, ker bo ta zaposlitev v okviru ukrepa ugodnejša od napotnice, ampak če gledamo zadevo širše, to ne bo ustvarilo več služb. Le tisti nad 30 let bodo težje dobili službo, ker za njih ne bo subvencije,« meni Borut Borštnik, direktor Zavoda mladi podjetnik, kjer mlade spodbujajo k podjetništvu.