Savages so bend tega časa, čeprav so z eno nogo globoko trideset let nazaj. Njihov surovi postpunk črpa od velikanov tega žanra. So vnukinje Joy Division, Siouxie & The Banshees, Birthday Party, Slits, Public Image Limited in Au Pairs. So hčere PJ Harvey, Throwing Muses in Sleater-Kinney. Ostrina je poudarjena s kitarskimi odklopi, ki zasmrdijo po podivjanem Jeffreyju Leeju Pierceu iz Gun Club ali so nekontrolirani kot tisti Blixe Bargelda iz Einstürzende Neubauten. Kitaristka in pobudnica benda Gemma Thompson razpleta strune, kot je to znal East Bay Ray v Dead Kennedys. Ob zgodovinskih referencah, brez katerih pri revivalu pač ne gre, pri Savages izstopa njihova artistična neposrednost, individualistična drznost in ženstvena angažiranost.
Njihova pot je na las podobna vzponu indierockovskih skupin pred desetimi leti na Britanskem otočju. Hodijo po utečeni liniji razvoja od lokalnega do globalnega fenomena, ki so jo prehodili Bloc Party, Futurehead, Franz Ferdinand ali British Sea Power. Savages podpihujejo vročico, kot so jo svoj čas zakuhali navihani mulci iz Arctic Monkeys. Od njih se punce v črnem ločijo po resnobnosti. Britansko-evropskemu alternativnemu prizvoku dodatno botruje Francozinja na mikrofonu Jehnny Beth, ki je skupaj s soborkami neomajna. Njihov prvenec ni aranžmajsko speglan. Je zrcalo žive udarnosti, ki povleče v smeri beograjskega tria Repetitor. Čeprav v zvoku obojih odkrivamo lokalne podtone, je njihova izvirnost v svežini, neobremenjenosti in odkriti napadalnosti, s katero se rušijo na nas. Je pa med njima ključna razlika – Repetitor prihajajo iz Beograda, dekleta pa so startala iz Londona.
Razlika je, če postaneš ljubljenka kritikov v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani ali če si ti to zgodi na Britanskem otočju. Po zgodnjih navdušenih kritikah so punce prepričale tudi agilnega glasbenega menedžerja Johna Besta, ki je puncam pustil ustvarjalno avtonomnost, hkrati pa jih je s poslovno žilico lansiral v glasbeni biznis kot vročo robo in jim odprl pot iz množice anonimnih. Po spomladanski evropski turneji, ko se nam je s koncertom v Milanu kvartet Savages najbolj približal, ta mesec že nastopajo po ZDA in Kanadi pred razprodanimi dvoranami. Po obisku Japonske bodo avgusta igrale na nekaterih evropskih festivalih, septembra se vračajo v ZDA, kjer bodo oktobra zaključile turnejo s Queens of the Stone Age. Še preden so punce zaslovele, so bile za naše konce že nedosegljive, z naraščajočim uspehom pa se nam še bolj oddaljujejo – oziroma za zdaj sploh niso pokazale interesa za nas. Za naše koncertno okolje so s poslovnim statusom že prevelik finančni riziko oziroma zalogaj. Le da jih ne bi dobili v že izpeti različici.