Ker stvari nikoli ne gredo po načrtih, je njegova družba enodnevno bivanje v Laškem podaljšala za kar tri noči in tako v mestu piva, kot je Laško poimenoval naš tokratni popotnik, ostala vse do nedelje zjutraj, ko so se s prvim vlakom vrnili v Ljubljano.
Simpatični Indijec je v Slovenijo prišel pred tremi leti, ko je v poletnih mesecih obiskal svojega strica, diplomata v Sloveniji. Ker mu je bila Ljubljana všeč, se je jeseni 2010 vrnil in ostal. Da si plača študij na ekonomski fakulteti, streže v enem od dnevnih barov na Mestnem trgu v Ljubljani. »Še moja šefinja je navdušena nad mojim mojitom,« odkrito prizna Ashok in v smehu doda, da so ljudje pogosto šokirani, ko ga vidijo mešati koktajle za točilnim pultom. Čeprav slovensko govori zelo malo, jezik vedno bolje razume. »Prav zanimivo je, ko poslušam ljudi, ki me opravljajo, misleč, da jih ne razumem.« S temnejšo barvo polti v Ljubljani nima težav. »Ljubljančani so zelo odprti ljudje in se počutim odlično. Morda na obrobju ali v manjših mestih ljudje niso navajeni tujcev, zato tu pa tam pade kakšen presenečen pogled.«
Slovenija je, kot pove naš izvidnik, zelo lepa državica. »V nasprotju z Indijo (prihaja iz New Delhija) izleta za prost konec tedna ni treba načrtovati nekaj dni prej. Enostavno se usedeš v avto in si v dobri uri v naravi,« pove Ashok, ki sta ga navdušila tako Bohinjsko kot Blejsko jezero. »Odlično sem se počutil tudi v Kranjski Gori ter Bovcu in Kobaridu.«
V Laškem je bil tokrat prvič. »Odkrito priznam, da sem letošnje poletje načrtoval obiskati Laško med Pivom in cvetjem. Zato sem Dnevniku še posebno hvaležen, da sem to nalogo lahko opravil kot njegov izvidnik,« nam je povedal Ashok, ki je domači festival piva obiskal v družbi še štirih prijateljev, Francoza in treh Špancev. »Bili smo odlična družba, trije samski fantje in en par,« je svojo družbo pohvalil sogovornik.
Hladen tuš sprevodnika na vlaku
Svojo izvidniško avanturo je druščina začela na ljubljanski železniški postaji. »Ker nam ni uspelo kupiti vozovnic na blagajni, smo to želeli storiti kar na vlaku, pri čemer smo naleteli na precej nezadovoljen obraz sprevodnika. Videl je, da smo tujci, zato je bil gluh za naše želje, da bi kupili vozovnico s študentskim popustom. Tudi po angleško se žal nisva mogla najbolje sporazumeti,« je povedal Ashok in dodal, da nazaj grede ni bila kolobocija z vozovnicami nič manjša. »Ker je bila blagajna na železniški postaji v Laškem v nedeljo dopoldne zaprta, smo ponovno morali kupiti vozovnice pri sprevodniku, ki pa ni imel ravno najboljšega dneva. Z arogantnimi pogledi in mimiko nam je dal vedeti, da vozovnico lahko kupimo le z gotovino, ravno tako se ni potrudil, da bi nas ogovoril v angleščini.« Po zaslugi dobre družbe in v prepričanju, da na potovanjih ni treba iskati le napak, je družba zabave željnih študentov v četrtek popoldne z obilico dobre volje prispela v Laško.
V TIC vljudni, a brez lastne iniciative
Prva naloga, ki si jo je naš izvidnik zadal ob prihodu v mesto, je bila obisk turističnega informacijskega centra (TIC). Tega je našel zelo hitro, saj stoji v bližini železniške postaje. »Pred odhodom v Laško sem skušal poiskati čim več informacij o mestu na spletu, a nisem imel veliko sreče. Edina uporabna stran je bila www.lasko.si, vendar so bile informacije podane le v slovenskem jeziku. Bil sem presenečen, saj sem pričakoval, da bodo vsaj med festivalom poskrbeli tudi za tuje goste, saj sem jih kar nekaj tudi srečal. Sem pa zato dobil občutek o mestu s pomočjo spletne kamere,« nam je povedal Ashok. Več informacij je dobil v TIC, čeprav le s kupom letakov in prospektov, ki mu jih je dekle potisnilo v roko. »Dekle, ki je v četrtek delalo, je odlično govorilo angleško, na vsa zastavljena vprašanja odgovarjalo korektno, vendar priznam, da sem pogrešal malo več iniciative glede idej, kaj vse lahko v Laškem vidim in doživim,« je odkrito priznal Ashok. Tako so kupili le vstopnice za festival z namestitvijo v kampu, saj so med festivalom želeli biti med mladimi. Zadnja leta namreč strmo narašča število tistih, ki so obiskali Pivo in cvetje za več dni, zato so organizatorji poskrbeli, da je na lokacijah kampa na voljo tudi osnovna infrastruktura. Namestili so sanitarije in tuše, v neposredni bližini pa so bile na voljo tudi stojnice s hrano in pijačo. »Nad kampom, kjer je bilo dejansko veliko mladih, nisem imel nobenih pritožb. Tudi do središča Laškega smo imeli le nekaj sto metrov prijetnega sprehoda ob levem bregu Savinje,« je povedal Ashok, ki pa je imel po drugi strani ogromno težav s hrano.
V Laškem se jé meso in pije pivo
Čeprav študentje, ko želodec zakruli, niso preveč zahtevni, je imel naš izvidnik, ki je vegetarijanec, kar nekaj težav, da ni izvidniških dni preživel le ob pivu. »Ko sem od domačinov želel informacijo o tem, kje bi lahko dobil vegetarijanski obrok ali vsaj testenine, sem najpogosteje dobil začuden pogled in odgovor, da je Laško mesto, kjer se jé meso in pije pivo,« je povedal sogovornik in potrdil, da so na stojnicah dejansko prodajali le meso in pivo. »Zelo sem bil vesel, ko sem na meniju v pekarni poleg železniške postaje prebral, da prodajajo sirov burek, a z žalostjo kmalu ugotovil, da je burek le zapisan na listu papirja,« je povedal. Špinačni burek, ki ga ni mogel prehvaliti, si je pozneje lahko kupil v bližnji trgovini Tuš. »V restavraciji Amerika so moji prijatelji hvalili pleskavico in lepinjo, sam sem se potolažil s pečenim fižolom (prebrancem) in bil na koncu celo zelo zadovoljen,« je povedal Ashok. Čeprav je od natakarja pričakoval, da mu bo šel pri željah nasproti in bi zanj vseeno pripravili kakšno zelenjavo, so mu ponudili le grško solato in ocvrt krompirček. »S pomfrijem sem se potem zadovoljil naslednji dan, ko smo menjali restavracijo, in bil ponovno razočaran,« je dodal sogovornik in priznal, da ga je reševala trgovina, kjer si je lahko kupil nekaj sadja in si sam pripravil sendvič s sirom in kupljeno zelenjavo. »Tudi v kampu nismo našli primerne restavracije, tako da smo dan običajno začeli v že prej omenjeni trgovini, kjer je bil tudi bar, da smo lahko spili jutranjo kavo in si privoščili rogljiček ali sendvič iz trgovine.«
Ogled Pivovarne Laško
Če upoštevamo dejstvo, da je bil primarni obisk Laškega za Ashoka prisostvovati na festivalu, se je z družbo vseeno odločil sprehoditi se po mestu. »Sprehodili smo se do gradu Tabor. Nismo bili edini, ki smo se ob obzidju obrnili, saj je bilo videti, kot da je vse zaprto. Splezal sem na obzidje in se prepričal, kako čudovit razgled nad dolino ponuja grad kot razgledna točka. Res škoda, da se nismo mogli prehoditi znotraj obzidja,« je povedal Ashok in nadaljeval, da so se že v TIC odločili in se prijavili za skupinski ogled Pivovarne Laško. Vodenje, ki je potekalo v angleškem jeziku, je bilo za druščino zelo poučno. »Ogledali smo si Muzej Laško in razstavo o pivovarstvu v Laškem. Spoznali smo pivovarno in degustirali pivo ter druge izdelke,« je povedal Ashok in dodal, da so se kljub vsemu še najbolje počutili v baru, ki spada v sklop pivovarne. »Tam smo pokusili tudi nefiltrirano pivo, ki je za moj okus zagotovo eno najboljših, kar smo jih s prijatelji spili. In zapravili smo kar nekaj denarja za pivo, sploh ker so v bar prišli tudi trubači in poskrbeli za odlično doživetje za naše izvidnike.«
Mesto diha s prireditvijo
Čeprav organizator ocenjuje, da si je prireditev Pivo in cvetje v vseh štirih dneh ogledalo nekaj več kot 100.000 ljudi, v dopoldanskem času praktično nisi videl človeka na cesti. Tako je vsaj ocenil Ashok, ki je bil presenečen nad mrtvilom, ki je vladalo na cesti. »Tudi v kampu se ni dogajalo veliko,« je povedal, a omenil, da so kljub vsemu spoznali kar nekaj čudovitih ljudi. »Spoznal sem prijetno dekle, ki nas je povabilo k sebi domov na zabavo ob bazenu. Prav prijetno se je bilo posladkati s piškoti, ki jih je naredila dekletova babica, mama pa nam je postregla domače belo vino,« je povedal Ashok in priznal, da mu je vseeno najbolj teklo nefiltrirano pivo. Ker vreme ni bilo naklonjeno vodnim vragolijam, se je dogajanje preselilo v bližnji bar in pozneje na prizorišče festivala, kjer je v soboto na svoj račun prišel tudi naš sogovornik. »Za fenomenalno razpoloženje so poskrbeli elektroswingerski Manouche ter tabujevci, prvič pa sem v živo prisluhnil tudi vašemu Janu Plestenjaku,« je povedal Ashok in priznal, da čeprav ni razumel njegovega besedila, mu je bila melodija všeč. »In ne samo jaz, tudi veliko deklet je ob njegovi glasbi poplesavalo,« je opazil Ashok, ki se je na lastne oči lahko prepričal, kako Jan s svojo glasbo vpliva na svoje zveste oboževalke.
Čeprav je bila vrnitev domov prehitra, Laško ostaja našemu izvidniku v lepem spominu. »Tako kot povsod smo tudi tukaj naleteli na kar nekaj pijanih Slovencev, ki v alkoholnem stanju iščejo razlog za prepir in pretep. Na srečo do incidenta nikoli ni prišlo,« je povedal Ashok in dodal, da je bil festival zanj pozitivna izkušnja. Kaj pa mesto? »Seveda sem opazil veliko lepih in barvitih hiš, spoznal veliko prijateljev, ki jih bom v poletnih mesecih zagotovo ponovno obiskal, sami pa so tudi obljubili, da pridejo v Ljubljano,« je povedal Ashok in v smehu dodal, da je bilo kar nekaj ljudi presenečenih, ko so na svojih ulicah uzrli Indijca.