Največja slovenska založba in knjigotrška mreža Mladinska knjiga (MK) je zagnala svojo elektronsko knjigarno E-emka. Kot pove ime, je povezana s spletno knjigarno Emka, ki že od leta 2000 omogoča nakupe tiskanih knjig prek spleta. Obe platformi sedaj delujeta vzporedno in omogočata enostavno prehajanje iz ponudbe druge na drugo. E-emka v prvi fazi ponuja 210 naslovov, število pa bo postopoma raslo.
Medtem bo Biblos, katerega avtorica je Študentska založba (ŠZ), spletno prodajo omogočil ob koncu tega tedna. Ponuja 500 naslovov, od tega 100 brezplačnih, saj so avtorske pravice zanje že potekle. Trenutno omogoča izposojo e-knjig članom nekaterih največjih splošnih knjižnic (do konca leta naj bi jih bilo v sistemu 46) in ima 1000 stalnih uporabnikov.
»Sešraufana« v Indiji
Na Mladinski knjigi pravijo, da so z E-emko čakali namenoma, saj je v zadnjem letu in pol prišlo do pomembnega obrata. Če je prej veljalo, da e-knjigarna ne more delovati brez posebne bralne naprave, kot je kindle, nook ali kobo, se je v zadnjem času uveljavilo prepričanje, da je prihodnost e-branja v pametnih telefonih in tablicah, medtem ko naj bi bili bralnikom šteti dnevi. »Naše izhodišče je, da smo veliko premajhni, da bi lahko delali drage napake. Zato smo čakali, da se bo sistem prodaje elektronskih knjig poenostavil in pocenil,« pravi vodja razvoja pri Mladinski knjigi Miha Kovač.
Točka preloma sta torej »tablična revolucija« ter dejstvo, da so se sočasno začela ustanavljati podjetja, ki razvijajo neke vrste sestavnih delov za elektronske knjigarne. Partner MK je ameriško podjetje Impelsys, ki ima razvoj v indijskem Bangaloreju, njegov najpomembnejši partner pa je Elsevier, največja znanstvena in učbeniška založba.
Izposoja šele, ko bo jasen model
V tem trenutku E-emka ponuja aplikacijo za naprave, ki delujejo na platformi Android 4.0, ter aplikacijo za iPad in iPhone. Upajo, da bodo v letu dni razvili nakup na en klik po zgledu Amazona, ki je z vidika uporabniške izkušnje seveda velika prednost, saj številko kreditne kartice vnesemo le pri prvem nakupu, nakar si jo sistem zapomni. E-emka bo možnost izposoje ponudila šele, ko se bodo s knjižnicami ali državo dogovoriti glede poslovnega modela pri izposoji. Ne želijo namreč metati denarja stran, kot pravi Kovač: »V organizacijah, ki poslujejo na trgu, je to včasih precej bolj boleče kot tam, kjer imajo zagotovljena sredstva iz državnega proračuna.«
Dogovor, pojasnjujejo pri MK, ni odvisen samo od založb in knjižnic, ampak tudi od imetnikov avtorskih pravic, med katerimi so mnogi tuji agenti in založbe knjižnični izposoji nenaklonjeni oziroma je ne dovoljujejo. Kovač sicer pravi, da do potankosti razvitih modelov za izposojo e-knjig tudi na globalni ravni ni. V večini držav naj bi več izposojevalnih platform delovalo vzporedno, sicer pa imajo največji založniki praviloma svoje. Biblos je, kot je znano, svoj model izdelal z naslonitvijo na knjižnično mrežo. Če bo E-emka izposojo omogočila neodvisno od knjižnic, bo torej postala njihova neposredna konkurenca.
Bralci e-knjig ne bodo prihranili
Knjige na E-emki se v tem trenutku ne odlikujejo po izrazito prijaznih cenah, kar so bralci že opazili in pospremili z nezadovoljnimi spletnimi komentarji. Cena e-knjige je praktično enaka ceni žepne knjige in se giblje med 9 in 35 evri. To je posledica dejstva, da so proizvodni stroški e-knjig v slovenščini praktično enaki stroškom tiskanih knjig. Prvi razlog za to je 22-odstotni davek na e-knjige, ki je pri tiskanih trenutno 9,5-odstoten. Drugi razlog pa so avtorske pravice, ki so več kot dvakrat višje kot pri tiskanih knjigah, kar sicer velja le za prevodno literaturo.
»Vse, kar prihranimo pri tem, da odpade tisk, gre pri elektronskih knjigah v davek in avtorske pravice,« razlaga Kovač. Tako na MK kot na ŠZ računajo, da se bo uveljavil zakon o enotni ceni knjige in da bo evropska komisija z letom 2015 popravila omenjeni davek.
Razlika v iskalniku in aplikacijah
Platformi v tem trenutku ponujata različna nabora knjig, četudi je pričakovati, da se bo ponudba obeh s pritegnitvijo drugih založb diverzificirala. E-emka v začetni, testni fazi ponuja le svoje knjige, med katerimi prevladujejo prodajne in izposojevalne uspešnice. Po drugi strani knjige na Biblosu v veliki meri prihajajo iz bazena subvencioniranih knjig in gre torej za zahtevnejšo literaturo. Vodja spletnega poslovanja v MK Trgovini Robert Volčanšek pravi: »Prednost za naše kupce je predvsem v tem, da jim ponujamo knjige, ki so priljubljene, da gre torej za uspešnice iz tiskanega sveta.« Velika prednost E-emke je tudi, da izhaja iz zelo močne znamke Emka, ki oskrbuje že 100.000 kupcev.
Ena od prednosti E-emke je bolj dovršen iskalnik, ki poleg klasičnega brskanja po avtorjih, naslovih in ključnih besedah omogoča tudi iskanje po vsebini knjig. Njena prednost pa je bržkone tudi v tem, da s posebno aplikacijo že upošteva bralce, ki želijo brati na namizju svojega računalnika. Kot je testno obdobje pokazalo Študentski založbi, so uporabniki za branje celo večinoma uporabljali računalnik, četudi so aplikacije razvili le za mobilne naprave. Na Študentski založbi bodo posebno namizno aplikacijo pripravljali do konca leta.
Bodo ponudbo oblikovale marže?
Nekajmesečna prednost Biblosa pa je, jasno, pripomogla tudi k temu, da je k sodelovanju že privabil druge založnike, medtem ko na MK to šele načrtujejo. Renata M. Zamida s Študentske založbe pravi, da Biblos založnikov, samozaložnikov in avtorjev ne zavezuje k ekskluzivnemu sodelovanju: »Navsezadnje ne vidim niti ovir za to, da bi imela MK e-knjige na Biblosu in ŠZ svoje v MK e-prodajalni.« Dobro poslovanje obeh prodajaln bodo seveda omogočile šele količina in kakovost oziroma zaželenost gradiva.
Na MK se z založniki o sodelovanju že pogovarjajo, a ti imajo, kot je znano, o tem zelo različne poglede. Dve veliki založbi naj bi po Kovačevih besedah e-posel srednjeročno povsem odklanjali, medtem ko se z drugimi že pogovarjajo o konkretnih pogojih. Glede marž pa so pravila po Kovačevih zagotovilih zelo jasna, saj te na globalni ravni znašajo od 30 do 35 odstotkov, četudi ne izključuje možnosti drugačnih odgovorov. Študentska založba že ubira prijaznejši pristop do založnikov, saj za marže obljubljajo, da se bodo za večino založb začele pri 25 odstotkih in za nikogar ne bodo presegle 30 odstotkov.
Servis majhnemu delu populacije
Količina pametnih telefonov hitro raste, še posebno med mlajšo populacijo, a dejstvo je, da je branje knjig na njih dokaj nekakovostna izkušnja, iz česar je mogoče sklepati, da njihovi uporabniki ne sedaj ne v prihodnje ne bodo pomembni odjemalci e-knjig. Po drugi strani ni uradnih podatkov o številu tablic v Sloveniji, a po ocenah naj bi se gibalo okoli 40.000. Pri tem je zanimiv podatek, da 55 odstotkov uporabnikov tablic teh sploh ne uporablja za branje knjig. To ni nenavadno, če vemo, da primarno niso narejene za branje in da kakovost branja še zdaleč ne dosega kakovosti namenskih bralnikov, ki z e-ink tehnologijo zagotavljajo počutju in zdravju prijaznejšo izkušnjo.
Iz zgornjih podatkov je mogoče sklepati, da E-emka in Biblos v tem trenutku strežeta zanemarljivemu deležu populacije. Čas bo pokazal, v kolikšni meri bo ponudba e-knjig dejansko preobrazila bralne in nakupne navade bralcev, če sploh. Zgledi z razvitejših evropskih e-trgov kažejo, da bi tržni delež e-knjig utegnil ostati butičen. Na nemškem in francoskem imajo e-knjige le triodstotni tržni delež, medtem ko prodaja tiskanih knjig prek spleta obsega od deset do 20 odstotkov trga, vse drugo pa še vedno prodajo zidane knjigarne.