Ne le visoka stopnja brezposelnosti, saj evropsko gospodarstvo ne ustvarja dovolj novih delovnih mest, tudi spremenjene potrebe v družbi dajejo priložnost za oblikovanje novih dejavnosti in nastajanje podjetij s področij, ki jih gospodarskim družbam in javnemu sektorju ne uspeva več dovolj dobro servisirati. Obstaja torej izjemen potencial tako za nevladni neprofitni sektor kot tudi za razvoj socialnega podjetništva, hkrati pa so mladi ljudje vse bolj postavljeni pred dejstvo, da si bodo morali sami ustvariti svoje delovno mesto. A ker imajo za pridobivanje prvih delovnih izkušenj v podjetjih vse manj možnosti, si morajo te poiskati drugje.
Na visoko brezposelnost med iskalci prve zaposlitve se je odzval Adecco, ki bo devetim mladim zagotovil, da bodo mesec dni v desetih različnih državah delali na različnih področjih in si tako pridobili vrsto novih delovnih izkušenj ter nadgradili svoje kompetence. Še danes sta v Ljubljani Imane Krirat iz Nemčije in Federico Sattanino iz Italije, ki sta v dveh dneh spoznala delo prostovoljcev v sklopu Eurobasketa. Njuna pričakovanja od enomesečne »prostovoljske dogodivščine« (saj vsakič sproti izvesta, v katero mesto bosta šla delat in v katero organizacijo) so zelo visoka, predvsem pa sta prepričana, da si bosta z njo bistveno izboljšala zaposlitvene možnosti.
Biti prostovoljec pomeni bogateti na več ravneh
Federico Sattanino je diplomant ekonomije, ki je zadnje leto dni občasno že delal, vendar bi se rad zaposlil v pivovarni. »Ta enomesečna izkušnja prostovoljskega dela po Evropi me bo zagotovo obogatila na več ravneh. Ko delaš kot prostovoljec, ne le da pomagaš drugim, ob tem pridobivaš tudi sam, naučiš se veliko novega, spoznaš različne ljudi iz različnih kulturnih okolij in z njimi stkeš prijateljstva. Njihova strast do dela pa se prenese tudi nate. Upam, da bom v tem času imel priložnost delati tudi v kakšni pivovarni, ker si želim delovno mesto ustvariti prav na tem področju,« je dejal Sattanino, ki je kot prostovoljec na tujem delal že, ko je imel 17 let.
»Skupaj z drugimi evropskimi skavti sem delal v otroški bolnišnici na Hrvaškem. To je bila zame neprecenljiva izkušnja, ki me je okrepila kot osebnost, čeprav sem bil tedaj res še zelo mlad. Prostovoljsko delo priporočam vsem mladim, saj prinaša izjemno veliko prednosti. Če pa imaš prostovoljske izkušnje zabeležene tudi v CV, imaš pri delodajalcu zagotovo večje prednosti pred drugimi kandidati, ki se tudi potegujejo za službo. S prostovoljskim delom namreč dokažeš, da znaš s strastjo opravljati delo in lojalno slediti zastavljenemu cilju, torej ti glavni motivator za dobro delo ni samo denar,« je prepričan Sattanino.
Priložnost v nevladnih organizacijah
Imane Krirat končuje študij prava in je o prostovoljskem delu razmišljala tudi že ob začetku študija, a se je nato odločila, da se bo zanj odločila raje potem, ko bo knjige že lahko postavila v kot. »Šele z delom na terenu dejansko spoznaš, koliko različnih priložnosti za delo je na voljo. Ne le, da so izkušnje in kompetence, ki jih pridobiš s prostovoljskim delom, pomembne za delodajalca, če si dovolj samozavesten, si lahko delovno mesto ustvariš sam. Tega se moramo mladi Evropejci bolj zavedati, saj novih delovnih mest v gospodarstvu pa tudi v javnem sektorju ni dovolj, brezposelnost med prvimi iskalci zaposlitve pa še vedno zastrašujoče raste,« razmišlja mlada Nemka.
V Sloveniji kot neizkoriščen zaposlitveni potencial ostajajo nevladne organizacije, četudi postajajo vse bolj pomemben zaposlovalec. Med njimi je tudi Slovenska filantropija, ki trenutno zaposlitev zagotavlja 25 ljudem. »Zaposlujemo humaniste in družboslovce, socialne delavce ter tudi ekonomiste, torej kader, ki je sicer v Sloveniji težko zaposljiv,« pripoveduje Tereza Novak, izvršna direktorica Slovenske filantropije. Prošnje dobivajo tudi, ko nimajo javno objavljenih razpisov.
Na Filantropijo pa se iz leta v leto obrača več mladih, ki si prek prostovoljskega dela želijo nadgraditi kompetence, si izboljšati zaposljivost oziroma si sooblikovati kerierno pot. »Nemalo prostovoljcev je prepoznalo, da lokalna okolja potrebujejo različne storitve in imajo potrebe, ki jih obstoječe organizacije ne morejo v zadostni meri zadovoljevati, tako že nastajajo socialna podjetja. S prostovoljskim delom se posameznik torej lahko toliko opomoči, da je sposoben sam ustvariti svoje delovno mesto. A pri tem je pomembno, da država zagotavlja take pogoje, da so za ustvarjanje novih delovnih mest stimulativni, kar pa trenutno niso,« poudarja Tereza Novak.
Ob tem izpostavi tudi javna dela, ki sicer v določeni meri pomagajo pri zaposlovanju ranljivih skupin, vendar zaradi časovne omejenosti trajanja te zaposlitve nismo stimulativne. »Institut javnih del bi moral biti zastavljen tako, da posameznika spodbuja h kreativnosti in nadgrajevanju svojega dela. Posameznik, ki ve, da ima delo samo za eno leto, k temu verjetno ne teži.«
Glede priznavanja neformalno pridobljenih delovnih izkušenj in kompetenc pri delodajalcih Novakova ostaja optimistična, četudi se Nefix in Mepi še nista dovolj uveljavila. »Vsak naš prostovoljec dobi potrdilo in verjamem, da mu to pomaga izboljševati zaposljivost. Smo pa proti temu, da so mladi prisiljeni v to, da pristanejo na brezplačno delo v podjetjih samo zato, da si lahko pridobijo prve delovne izkušnje. Takih zlorab ne smemo dovoliti in v nevladnem sektorju jih ne dopuščamo.«