Zdi se, kakor da nekomu v Sloveniji ni v interesu, da si končno nalijemo čistega vina o tem, kakšna je dejanska luknja v bilancah bank. Je moč bančnega lobija v Slovenija tako velika, sprega z aktualno politiko pa tako močna, da so potrebna ostra opozorila iz Bruslja o nujnosti neodvisne cenitve premoženja slovenskih bank in o nujnosti pregledne sanacije bančnega sistema? Vlada je v zadnjih tednih zaradi rekordnega primanjkljaja, ki je tudi ali pa predvsem posledica sanacije bančnega sistema, državljanom znižala plače v javnem sektorju, omejila nekatere socialne pravice in dvignila davke. Prav zato bi bilo nedopustno, da bi ta sanacija bančnega sistema, ki je posledica katastrofalnega korporativnega upravljanja bank v nasprotju s temeljnimi bančnimi standardi, potekala na nepregleden način. Opozorila iz Bruslja, da se čas izteka, niso nepričakovana, saj gospodarstvo vse bolj tone. Slovenija bo po napovedih ugledne mednarodne revizorske hiše Ernst & Young tudi letos dosegla skoraj petodstotni padec BDP, še bolj skrb zbujajoča pa je naraščajoča brezposelnost med mladimi. Vlada ni predstavila izhodne strategije iz krize, ki jo je obljubljala, zato vse več mladih išče izhod iz krize z iskanjem službe v tujini. Premierka je večkrat poudarjala, da potrebuje čas. Sedaj ji je končno tudi evropski komisar Rehn po formalni poti povedal, da se čas izteka.Večer
Dr. Matej Lahovnik profesor ekonomije