Ravnatelji osnovnih in glasbenih šol še niso rekli zadnje besede. Danes se bodo predstavniki ravnateljskega združenja sestali na izredni seji, kjer bodo govorili o predvidenem zmanjševanju števila zaposlenih v tem in prihodnjem šolskem letu. Ministrstvu naj bi se po neuradnih podatkih mudilo, ker so v zameno za izpolnjevanje te zahteve pri rebalansu proračuna dobili za svoj resor več denarja, kot je bilo sprva predvideno.
Nekateri ravnatelji so si morda od vabila na včerajšnje srečanje s predstavniki ministrstva za izobraževanje obetali manj globoke reze v šolske zaposlitve, a so jim včeraj ponovno predstavili iste zahteve. Predsednik Združenja ravnateljev osnovnih in glasbenih šol Milan Rejc nam je povedal, da se varčevalne zahteve trenutno sučejo predvsem okoli urejanja podaljšanega bivanja. Medtem ko je ministrstvo za prihodnje šolsko leto nekaterim šolam odobrilo toliko ur podaljšanega bivanja, za kolikor so zaprosile, so v mnogo šolah odobrene številke precej manjše. Tudi v osnovni šoli Gorje, kjer je ravnatelj Rejc. »Odobrili so nam 22 odstotkov manj ur za podaljšano bivanje.« Ali bo to zadostovalo za vse učence, ki ga bodo potrebovali, v tej šoli in drugih po Sloveniji še preračunavajo.
Zahteve po enoodstotnem znižanju zaposlenih po navedbah ministrstva temeljijo na rebalansu proračuna in stavkovnem sporazumu med vlado in sindikati. Za zdaj kaže, da se bo varčevalo predvsem pri podaljšanem bivanju. Državni sekretar Aljuš Pertinač v okrožnici ravnateljem svetuje, naj na omenjene zahteve računajo že ob začetku prihodnjega šolskega leta. Glede podaljšanega bivanja jim svetuje, naj vanj hodijo le prijavljeni učenci, med katere pa tisti, ki obiskujejo dejavnosti (dopolnilni, dodatni pouk, pevski zbor), tisti trenutek ne sodijo, saj so te dejavnosti plačane namensko. Tudi varstvo učencev vozačev ne sodi v podaljšano bivanje, piše v okrožnici, temveč morajo zanj poskrbeti lokalne skupnosti. Za šole, ki se z odobrenimi urami podaljšanega bivanja ne bodo mogle prebiti, po Rejčevih besedah na ministrstvu obljubljajo prilagoditve.
Nikar po bližnjicah!
A ker na ministrstvu za izobraževanje sumijo, da bodo šole pri izpolnjevanju zahtev iskale bližnjice, jih še pozivajo: »Ne iščite rešitev pred kadrovskimi presežki z usmerjanjem v večanje ur dodatne strokovne pomoči.« Svarijo jih tudi pred popravljanjem odločb učencev s posebnimi potrebami. Vanje bi namreč komisije lahko zapisale dodatne pogoje za učenčevo zagotavljanje uspešnosti v oddelku, na primer pogoj o manjšem številu učencev v njihovem oddelku. Tudi manjši razredi na račun takšnih zahtev iz odločb s posebnimi potrebami bi namreč ohranili marsikatero zaposlitev. »Na tem področju se nam številke zaposlitev nenormalno visoko povečujejo. Samo v šolskem letu, ki se končuje, smo iz tega naslova imeli več kot 100 novih zaposlitev. Ne moremo drugače, kot da uvajamo revizije strokovnih odločitev.«
Vendar tako preprosto, kot od šol zahteva pristojno ministrstvo, ne gre, pravijo tudi v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ). V stavkovnem sporazumu se namreč z vlado niso dogovorili o splošnem enoodstotnem znižanju števila zaposlenih. Restriktivno in selektivno zmanjševanje števila zaposlenih pomeni, da nadomeščanje javnih uslužbencev, ki se upokojijo ali zapustijo javni sektor, ne bo stoodstotno, ampak se bo del potrebnih zaposlitev nadomestil s prerazporeditvijo dela na obstoječe zaposlene. O zmanjševanju tistih zaposlenih, ki se jim delovno razmerje ne končuje, sporazum po njihovem mnenju ne govori.