Za vsakega novinarja, ki pokriva področje, ki ni abonirano za naslovnice, je velik uspeh, če se njegov prispevek znajde na prvi strani časopisa. Nedvomno je taka uvrstitev posledica uredniške odločitve. Ne domišljam si, da se je anonimka, ki so jo drugi mediji zavrgli, znašla na prvi strani vodilnega dnevnika zaradi moje malenkosti. Moje kolumne, čeprav ostre do ravnanj nekaterih politikov, ne izstopajo od drugih kritičnih zapisov. Dvomim tudi, da moje sodelovanje v protestniškem gibanju kogarkoli posebno ogroža. Morda odgovor tiči v naslovu članka: Po sledi anonimke: sum klientelizma v UKC. Čez nekaj dni bo svet UKC odločal o novem direktorju.
V nekaj sem prepričan: pri tej anonimki ne more imeti prstov vmes odgovorni urednik Dela. Sam je namreč svojo pokončnost že dokazal, ko je preprečil objavo podobne anonimke o Janezu Janši v Slovenskih novicah. Takrat mu je celo pretila odpoved in samo zavzemanju novinarskih kolegov se ima zahvaliti, da je uprava Dela ustavila disciplinski postopek. Združenje novinarjev in publicistov je ugotovilo, »da je ravnal profesionalno pravilno, ker ni objavil nepodpisanega članka, ki je vseboval neresnične podatke iz bralcem prikritih virov in pravno absurdna sklepanja«.
Zapisali so še naslednje: »Temelj novinarske profesije in celotne medijske industrije sta resnicoljubnost in preverjanje. Objava nepreverjenih in neresničnih informacij, ki povrhu vsebujejo ostre obtožbe posameznikov, ki nanje niso imeli možnosti odgovoriti, nima nikakršne povezave z novinarstvom, in s takšnim neetičnim ravnanjem, do katerega občasno prihaja v številnih medijskih hišah, slovensko novinarstvo izgublja ugled in zaupanje javnosti. Zlorabe zaupanja bralcev z nepoštenim ravnanjem urednikov in novinarjev, če do tega pride, ogrožajo tudi javno zaupanje v načelo svobode tiska.« Tak človek si je več kot zaslužil, da je z mesta urednika Slovenskih novic napredoval na položaj glavnega in odgovornega urednika Dela, zato ne verjamem zlonamernim govoricam, da gre za primer klientelizma na najvišji ravni in da ga je s tem položajem nagradil Janez Janša.
Tudi sam sem svoj primer nameraval predati Novinarskemu častnemu razsodišču, vendar so me strokovnjaki podučili, da bom dosegel bore malo ali nič. Novinarka me je namreč seznanila z nameravano objavo anonimke in mi dala možnost, da sem zanikal navedbe v njej. Super: nekdo bo v anonimnem pismu zapisal, da je član uredništva Dela pedofil, da pretepa ženo in da po nareku oblastnikov prisiljuje novinarje, da objavljajo izmišljene zgodbe o njim nezaželenih osebah, to pa drug časopis z imenom in priimkom inkriminirane osebe objavi na naslovnici in nonšalantno doda, da je osumljenec vse obtožbe zanikal. Menda naj bi to pomenilo, da ni bil kršen noben etični kodeks. Zanima me, ali se bo ta član uredništva, potem ko se bo dolga leta neuspešno trudil dokazati, da gre za gnusna podtikanja, sploh kdaj še lahko lahkega srca igral v pesku s svojim otrokom ali vnukom, ne da bi na hrbtu čutil sumničave poglede svojih sosedov.
Ker anonimka zahteva od predsednice vlade, ministra za zdravje, sveta zavoda in direktorja UKC, da me po hitrem postopku upokojijo (za to vrsto kazni sicer doslej nisem slišal), resno razmišljam, da bi se posvetil novemu poklicu: pisanju anonimk. Tudi nasprotniki mi priznavajo, da sem vešč pri sukanju peresa; zakaj te svoje sposobnosti ne bi uporabil na bolj pridobiten način, kot je pisanje kolumen? Prepričan sem, da bi bila moja anonimka bistveno bolj prodorna kot pa zmazek, ki ga je objavilo Delo.
Zato pozivam vse, ki so se jim zamerili šefi, politični nasprotniki in sosedje, da mi pošljejo nekaj biografskih podatkov iz življenja osebe, ki jo hočejo javno očrniti. Ostalo bom dodal sam. Človekoljubno dejanje znam opisati kot krajo, delo za javno dobro spreminjam v zasebni interes, donacijo lahko prikažem kot podkupovanje. Da ne govorim o kadrovanju in javnih nabavah, kjer sleherno ravnanje raznih komisij lahko prikažem kot korupcijo. Cena? V duhu kapitalizma sprejemam poslovno tveganje, zato je cena odvisna od tega, ali bodo anonimko zgrabili nacionalni ali lokalni mediji (rumenih ne navajam posebej, ker ločnice med njimi in drugimi ni več), od tega, koliko časa bo vztrajala v medijih, in seveda od velikosti škode, ki jo bo povzročila očrnjeni osebi. Prepričan sem, da mi dela ne bo zmanjkalo.