Domala vse vlade latinskoameriških in karibskih držav so z ostrimi besedami obsodile ravnanje Portugalske, Italije, Francije in Španije, ki so v torek letalu, s katerim je potoval bolivijski predsednik Evo Morales, prepovedale prelet njihovega zračnega prostora in ga prisilile, da je pristalo na dunajskem letališču.
Temu dogodku so botrovale govorice neznanega subjekta (verjetno ameriške obveščevalne službe), da v bolivijskem predsedniškem letalu Falcon 900, s katerim se je Morales iz Moskve vračal domov, potuje tudi nekdanji agent Cie, Edward Snowden, ki naj bi se od 23. junija zadrževal na moskovskem letališču. Mnogi na zeleni celini to ravnanje ocenjujejo kot agresijo nekaterih evropski držav na Latinsko Ameriko.
Medla pojasnila in opravičila
Potem ko je bolivijsko predsedniško letalo v torek popolne poletelo iz Moskve, kjer se je Morales udeležil drugega vrha Foruma držav izvoznic plina, je posadka dobila sporočilo, da sta Portugalska in Francija preklicali dovoljenje za prelet njunega zračnega prostora.
Kmalu zatem je enako sporočilo prišlo še iz Italije in Španije. Rešitev je bila zasilni pristanek na dunajskem letališču. Po skoraj 14-urnem čakanju so bolivijskemu predsedniku le dovolili nadaljevati pot proti domu, kamor je prispel v sredo ob polnoči.
Španska diplomacija je na Dunaju poskušala precej neposrečeno posredovati v tej zadevi. Španski zunanji minister Manuel Garcia - Margallo je od Moralesa zahteval zagotovila, da med potniki na njegovem letalu ni ameriškega vohuna, medtem ko mu je španski ambasador na Dunaju, Alberto Carnero, po telefonu predlagal, naj ga povabi na letalo na kavo, kot je povedal bolivijski predsednik. Ob tem bi seveda mimogrede preveril, ali je v letalu tudi Snowden. »Odgovoril sem mu, da tega zaradi mednarodnih norm ne morem storiti,« je dejal Morales. Španski premier Mariano Rajoy pa je novinarjem incident komentiral z besedami: »Pomembno je le, da Snowdna ni na letalu, vse ostalo je brezpredmetno.« Uradni Pariz je najprej zanikal, da bi zaprl zračni prostor, potem pa je predsednik Hollande priznal, da je res prišlo do zmede in napačnih odločitev.
Morales je dogodek označil za neke vrste »ugrabitev« in poudaril, da nismo več v kolonialnem času. Po njegovem mnenju je bila to odprta provokacija, agresija in poskus ponižanja s strani ZDA. Na letališču v La Pazu je Moralesa pričakalo več sto privržencev, nekateri pa so se zbrali na protestu pred francoskim veleposlaništvom, kjer so metali kamenje ter zažgali francosko in evropsko zastavo. Latinskoameriške vlade pa tudi Organizacija ameriških držav (OEA) in druga regionalna združenja so vsi po vrsti ostro obsodili ravnanje teh štirih evropskih držav rekoč, da je škandalozno in rasistično. Prepričani so, da gre za nedopustno »kršitev mednarodnega prava«, ki je spravila celo v nevarnost življenje predsednika Moralesa. Tako se glasi izjava OEA, ki od teh evropskih držav terja pojasnila. V bolivijskem mestu Cochabamba je bil za danes napovedan izredni vrh Unije južnoameriških držav (UNASUR), kjer naj bi obsodili to kršitev mednarodnega prava in se dogovorili o nadaljnjih korakih glede odnosov z EU. Nekateri predlagajo tožbo pri visokem komisariatu za človekove pravice pri OZN, drugi možnost odpovedi rednih srečanj med EU in Latinsko Ameriko.
Kolonialna odvisnost od ZDA
Tudi mehiški parlament je izrazil ogorčenje zaradi »ponižujočega in diskriminatornega« obnašanja do bolivijskega predsednika. Ravnanje evropskih držav je prav tako obsodila brazilska predsednica Dilma Rousseff in dejala, da gre za »hudo ponižanje, ki vzbuja presenečenje in strah«, saj je v tem trenutku ravnanje evropskih vlad tolikanj manj razumljivo, ker so bile same predmet vohunjenja ZDA. Argentinska predsednica Cristina Fernandez pa je dejala: »Stara Evropa ima še vedno sledi kolonialnega obnašanja, ki vzbuja ponižanje južnoameriške regije.« Gre za prvovrsten škandal, ki lahko pomeni tudi »konec mednarodnega prava in odnosov, na katerih danes počiva svet«, pa je izjavil naš evropski poslanec Ivo Vajgl.
