Slovenska Bistrica. Kako je kraj Ritoznoj na obronkih Pohorja dobil svoje hudomušno ime, ni natančno pojasnjeno. Morda je bila to posledica dejstva, da je bilo vinogradniško delo v strmini zmeraj težaško in je zato ljudem tekel znoj tudi po zadnjici. Neka druga zgodba pravi, da je to posledica tega, da cerkev sv. Marjete, ki je nekakšno središče Ritoznoja, stoji med dvema hribčkoma, ki se pogledu od daleč zdita podobna obli zadnji plati.
Najbližje resnici pa je najbrž anekdota, po kateri je imel v teh krajih nekoč vinograde grof Ritter von Snoj. Vaščani so si skozi leta poenostavili izgovarjavo njegovega imena. In tako se je rodil Ritoznoj.
Pomembno je povezovanje
Eden tistih, ki se potijo v ritoznojskih goricah, je mladi vinar Matjaž Frešer, ki tukaj obdeluje 12 hektarjev vinogradov. V svojih ponudbi vin ima 26-letni Štajerec seveda tudi ritoznojčana. In si želi, da bi se temu vinu povrnil nekdanji ugled, s čimer bi se mu posledično dvignila tudi cena. Zato je ambiciozno pristopil k projektu, ki ga je zagnal Razvojno-informacijski center Slovenska Bistrica, in prevzel predsedovanje konzorcija Ritoznojčan, v katerega se je doslej včlanilo 15 ritoznojskih vinogradnikov.
»To je odlična priložnost za povezovanje vinogradnikov in pridobivanja pomoči občine, države in Evropske unije,« meni Frešer. »Bolj kot besede na papirju bi bilo pomembno, da bi se vsi člani konzorcija prepoznali v tej zgodbi in da bi skupaj izboljšali ugled naših pridelkov.«
»Ritoznojčan je nekaj, česar se ne da prenesti v drugo okolje. Je nekaj izvirnega, na čemer lahko gradimo večjo prepoznavnost vinogradništva na bistriškem območju,« je prepričana vodja projekta Mateja Brumec Mikec. Z omenjenim projektom bi radi dosegli, da bi ritoznojčan postal prvo vino v severovzhodni Sloveniji, ki bi dobilo oznako PTP (priznano tradicionalno poimenovanje). Zato so pripravili strokovni elaborat za zaščito vina, ki bo natančno določal, katero in kakšno vino sme nositi ime ritoznojčan.
Zdaj ga polnijo samo tri kleti
Še julija bodo elaborat oddali ministrstvu za kmetijstvo in okolje. Če ga bo minister Dejan Židan potrdil, bodo vinogradniki iz ožjega vinorodnega okoliša Bistrica dobili jasna pravila, kako si lahko zagotovijo omenjeno zaščitno oznako, s katero se smejo ta čas pohvaliti cviček, teran, metliška črnina, belokranjec, beli in rdeči bizeljčan.
Nekoč je bil ritoznojčan cenjeno vino; buteljke, ki jih je v drugi polovici minulega stoletja polnil mariborski Vinag, so bile zelo iskane predvsem v turističnih krajih srednje Dalmacije. Z leti je začelo zanimanje zanj usihati, s tem imenom so začeli prodajati vse manj kakovostno vino. Zdaj so razmere takšne, da če bi kdo hotel prirediti pokušnjo ritoznojčanov, bi lahko ponudil kvečjemu tri vina letnika 2012. V prihodnjem letu naj bi se ta številka povečala na vsaj 15, je optimističen Frešer. Potlej ritoznojčana ne bi ponujali v litrskih steklenicah, kot ga ustekleničujejo sedaj, temveč v buteljčnih steklenicah z enotno celostno podobo in oznako PTP.