Najbolj množični protesti od vstaje proti Mubaraku so se sprevrgli v nasilne spopade med protestniki in Mursijevimi podporniki. Pod molotovkami mladih je v kairskem okrožju Mokatam zagorel sedež Muslimanske bratovščine. Prizori močno spominjajo na revolucionarne dneve proti vladavini Hosnija Mubaraka. In vendar obstajajo nekatere razlike. Če je vojska pred poltretjim letom vse do zadnjega stala ob strani egiptovskega predsednika, je očitno sedaj do njegovega naslednika manj tolerantna. Včeraj je opoziciji in predsedniku Mursiju dala 48-urni ultimat, naj dosežejo dogovor o izpolnitvi zahtev ljudstva. Če ta dogovor ne bo dosežen, je vojska pripravljena poseči v dogajanje. Ali je to v diplomatski jezik zavita napoved morebitnega državnega udara, za zdaj ni jasno. Osrednje opozicijsko gibanje Tamarud (Uporniki) je namreč še pred najavo vojske včeraj na predsednika naslovilo lastni ultimat. Če ne bo odstopil danes do petih popoldne, bodo ljudje po vsej državi začeli izvajati dejanja civilne nepokorščine.

Razmere so izredno napete. Precej je govora tudi o možnem izbruhu državljanske vojne. Vojska med ljudmi velja za cenjeno državno inštitucijo. S svojim pozivom za razelektritev razmer in ultimatom predsedniku Mursiju se je dejansko postavila na stran protestnikov. O razmerah v Egiptu smo se pogovarjali s Haledom Fahmyjem, predstojnikom katedre za zgodovino na Ameriški univerzi v Kairu.

Na trgu Tahrir, v Aleksandriji in drugih egiptovskih mestih ljudje ponovno množično demonstrirajo. Se trenutno v Egiptu nadaljuje upor, ki se je začel pred dvema letoma?

Gre za nadaljevanje vstaje. Pred dvema letoma in pol upor ni bil uperjen zgolj proti Mubaraku osebno, temveč proti koruptivnemu, spodletelemu in represivnemu režimu. Ta je obstajal dlje od Mubarakove vladavine. Do revolucije je prišlo zaradi sistema vladavine, ki je v Egiptu veljal vsaj zadnjih 50, če ne morda celo 200 let. Ko je torej Mubarak odstopil, to ni bil konec revolucije, temveč je pomenil šele začetek daljšega procesa.

Trenutno smo priča njegovi novi fazi. Ne gre zgolj za upor proti Mohamedu Mursiju in Muslimanski bratovščini, temveč proti represivnemu režimu, ki je ostal precej nedotaknjen. Policija nadaljuje svoje represivne prijeme, gospodarstvo je še vedno neučinkovito, vlada še naprej ni odgovorna do ljudi. Zato se demonstracije nadaljujejo.

Toda minulo noč so se zgodili napadi na sedež Muslimanske bratovščine. Ali prihaja do zaostrovanja demonstracij? Mar gre za podobne napade kot v času vstaje proti Mubaraku, ko je bil napaden tudi sedež takratne vladajoče stranke NDP?

Ne, obstajajo razlike. Bratovščina je bila takrat še v opoziciji, njeni voditelji so bili v zaporih, njihove podpornike pa so lovili in zatirali. Sedaj je Muslimanska bratovščina postala pomembna sila v državi. Ljudje je ne napadajo zgolj zaradi tega, ker je na oblasti. To bi bila preveč preprosta razlaga.

Muslimanska bratovščina je politična organizacija, ki je bila ustanovljena že pred 85 leti. Gre za zelo skrivnostno organizacijo, z nejasnimi strankarskimi strukturami. Njihova paravojaška veja pa je od ustanovitve bratovščine zagrešila mnoga nasilna dejanja.

Potem ko so prevzeli oblast v državi, smo pričakovali, da se bodo začeli vesti drugače. Sam bi sicer rad videl, da se Muslimanska bratovščina samorazpusti. Rečejo naj, da se sedaj nahajamo v novi fazi. Zmagali so na predsedniških in parlamentarnih volitvah. Hoteli smo slišati, da ne potrebujemo več Muslimanske bratovščine. A to se ni zgodilo. Pričakovali smo vsaj, da bo bratovščina stopila pred ljudi, prevzela odgovornost za zagrešena nasilna dejanja iz preteklosti in se zanje opravičila. Tudi to se ni zgodilo. Pričakovali smo, da bo bratovščina po prevzemu oblasti bolj povezovalna, pripravljena na dogovore in bolj demokratična. To se prav tako ni zgodilo. Pričakovali smo, da bo priznala, da je Egipt zelo velika in raznolika država z različnimi frakcijami. Edini način, kako vladati tej državi, je sodelovanje. Nič od tega se ni zgodilo.

Sedaj prevzemajo nadzor nad enim delom države za drugim, nad enim delom oblasti za drugim. Premorejo zelo malo spoštovanja za raznolikost in kompleksnost družbe. Prav zato so ljudje napadli sedež Muslimanske bratovščine. Predsednik je večkrat ponovil, da je on predsednik Muslimanske bratovščine, ne pa celotnega Egipta. Tako trenutno v državi ne vidimo delitve med sekularisti in vernimi, temveč med Egipčani in politično frakcijo v državi, ki je trenutno na oblasti.

Zakaj Muslimanska bratovščina izgublja tudi veljavo med svojimi podporniki, torej med bolj vernimi prebivalci Egipta?

To se dogaja zaradi dveh razlogov. Posledica egiptovske revolucije je bil pojav salafistov, ki dotlej niso bili del političnega prostora. So bolj puritanski v razumevanju islama od bratovščine. Skrajni islamisti so jih zapustili in prestopili k salafistom. Drugi razlog je, da so bili podporniki Muslimanske bratovščine razočarani nad načinom njihovega vodenja države. Nastopili so s sloganom: »Islam je rešitev«. Temu geslu niso sledila dejanja in rešitve za številne, večinoma gospodarske težave Egipta. Pri teh so klavrno spodleteli.

Razmere na gospodarskem področju so zelo resne. Ljudje so soočeni s pomanjkanjem goriva, električnimi mrki, padcem življenjskega standarda in pomanjkanjem varnosti. V takšnih okoliščinah je razumljivo, da izgubijo zaupanje v vlado in jo okrivijo za slabe razmere.

Ko je Muslimanska bratovščina prišla na oblast, se je pogodila z vojsko o kohabitaciji. Kako se je ta odnos med Muslimansko bratovščino in vojsko spremenil leto dni potem, ko je na oblast prišel Mohamed Mursi?

Odnos je zelo napet. Bratovščina je zmagala na parlamentarnih in predsedniških volitvah. Toda znašli so se v neugodnem položaju. Niso namreč zmožni učinkovito nadzorovati vojske, policije, sodstva in medijev – torej štirih stebrov političnega ustroja. Vojska je najpomembnejša. V Egiptu je ta močno nastrojena proti Muslimanski bratovščini. Iz svojih vrst je s pomočjo vojaške obveščevalne službe počistila vse družinske člane pripadnikov bratovščine, pa četudi so sorodstveno povezani zgolj prek četrtega kolena. Odstranili so torej vse potencialne simpatizerje Muslimanske bratovščine. Egiptovska vojska ni podobna turški. Ne gre za sekularno tvorbo. V vojski so prakticirajoči muslimani, nikakor pa niso simpatizerji bratovščine.

Sedaj imamo predsednika, ki je po ustavi tudi poveljnik vojske. Minister za obrambo mu poroča. Toda vojska dejansko deluje samostojno. Trenutno se postavljajo vprašanja, ali bo vojska in načelnik generalštaba, general Sisi, dejansko sledil poveljem predsednika ali pa bo odločil, da Muslimanska bratovščina ogroža egiptovsko nacionalno varnost. V zadnjih desetih dneh je bil v svojih izjavah precej dvoumen. Ne vemo, kaj bo storil. Za zdaj vojska še ohranja nevtralno pozicijo.

Danes je iz vlade odstopilo pet ministrov (v času pogovora, op. p.). Kako bodo ti odstopi vplivali na zmožnost Mursija, da ostane na oblasti?

Odstopi za njegovo vladavino in za Muslimansko bratovščino pomenijo resen izziv. Ti odstopi še niso stoodstotno potrjeni. Gre za neodvisne ministre, ki niso pripadniki nobenih političnih strank. Videti je, da se jim je uspelo dogovoriti o skupnem odstopu zaradi načina, kako je predsednik upravljal trenutno krizo.

Včeraj v egiptovskih mestih niso demonstrirale majhne množice. Vse to so jasna znamenja predsedniku in članom bratovščine, da je z njihovim načinom vladanja nekaj hudo narobe. Da, zmagali so na volitvah in da, Mursi je legitimni voditelj države. Toda ne more je voditi na način, kot da je zmagovalec samo en. Takšna politika je napačna.

Nekateri opozarjajo, da bi se lahko država potopila v državljansko vojno. So to pretiravanja ali takšna nevarnost dejansko obstaja?

Obstaja resnična nevarnost, da stvari spolzijo izpod nadzora. Država je močno razdeljena. Vlada je šibka. Policije ni nikjer na cestah. Napetosti so zelo visoke, gospodarstvo je skorajda kolapsiralo. V obtoku je veliko orožja. Razmere so zrele za resno eskalacijo v nasilje. Vprašanje torej je, ali bosta predsednik in vladajoča stranka dejansko spoznala, da gre za resen izziv ne le njihovemu vladanju, temveč tudi stabilnosti celotne države. Naloga vlade je nemudoma razelektriti te napetosti in najti politično rešitev krize.

ljudje