Danci so si kot dodatek lahko pred začetkom plesa kroglic izbrali tri reprezentance in jih dodelili v eno izmed treh preostalih skupin! Sebe so dali v skupino A, Norveško v B, Francijo v C in Švedsko v D, kar posledično pomeni, da se z najhujšimi tekmeci Francozi ne morejo pomeriti pred polfinalom. Očitno prednost domačega igrišča ni več dovolj, zdaj je pač potrebno gostitelju odstraniti čim več možnih ovir na poti do tekmovalnega uspeha.
Tudi uvod v žrebanje skupin za ligo prvakov je pokazal »bolezenske znake«. Začelo se je z licitiranjem za turnir povabljencev, za katerega se je prijavilo devet klubov, prostora je le za štiri, zgolj prvo mesto pa prinaša uvrstitev v ligo prvakov. Štiri vabila so dobili klubi, ki niso močni le na tekmovalnem, ampak tudi na funkcionarskem področju na evropski ravni, in sicer Montpellier, Pick Szeged, Wisla in Metalurg. Za dodatno zmešnjavo, ki je evropske veljake ujela nepripravljene, je poskrbel novopečeni evropski prvak Hamburg. Iz nemške lige se najboljši trije klubi uvrstijo neposredno v ligo prvakov, četrti pa dobi povabilo na turnir povabljencev. Toda Hamburg je v domači ligi zasedel šele peto mesto, a mu kot evropskemu prvaku pripada nastop na turnirju povabljencev.
EHF je našla salamonsko rešitev: Hamburg in Füchse Berlin (četrti v nemški ligi) se bosta v neposrednem dvoboju pomerila za eno prosto mesto v ligi prvakov, kar pomeni, da bo eden od velikanov ostal brez nastopa med elito. Po drugi strani imata na primer neposreden nastop v ligi prvakov zagotovljena danski Aalborg (prvič nastopa, znašel se je celo med nosilci) in ruski St. Peterburg, v minuli sezoni klub z najslabšo obiskanostjo domačih evropskih tekem (v povprečju 300 gledalcev). In žrebanji, če jima sploh lahko še tako rečemo, sta že pred začetkom izgubili svojo verodostojnost in vrgli črno luč na rokometno gospodo z Dunaja in njene oprode.
Zanimivo je, da ima Slovenija med funkcionarsko elito na evropski in svetovni ravni tudi dva svoja predstavnika, brata Kalin: Leopolda (EHF) in Leona (IHF). Slednji je menda že dolga leta na nasprotnih bregovih kot RZS (in obratno), na prvega, ki je predsednik tekmovalne komisije, pa je po neuspehu v kvalifikacijah za EP 2014 posredno opozoril selektor Denič, ko je dejal, da Slovenija na Dunaju ne zna zaščititi svojih interesov in da je za EHF tako pomembna kot Tanzanija. Slovenska reprezentanca naj bi bila trn v peti EHF od tekme proti Islandiji na EP 2012 v Srbiji, ko je zmagala za dva zadetka – natančno toliko, kot je potrebovala, da je napredovala v drugi del z dvema točkama in izločila Norveško na čelu s švedskim selektorjem. Ali zdaj EHF z velikimi obrestmi vrača Sloveniji (ne)športno preračunljivost in kombinatoriko?