Kozina. Na območju Raven v občini Hrpelje - Kozina naj bi zabrnelo 10 malih vertikalnih vetrnic in (po tretjem letu) še ena horizontalna, ki naj bi s pomočjo kraške burje proizvedle 400 milijonov kilovatov električne energije na leto. V ta namen so občinski svetniki predvčerajšnjim sprejeli sklep o podelitvi stavbne pravice investitorju na štirih zazidljivih občinskih parcelah v velikosti 38.000 kvadratnih metrov. Vetrni park naj bi se sicer raztezal na skupno desetih hektarjih – nekaj več kot šest hektarjev je v lasti agrarnih skupnosti.
Župan Zvonko Benčič Midre je povedal, da se bodo s podelitvijo stavbne pravice za dvajset let, kolikor je predvidena življenjska doba vetrnih turbin, prihodki občine povečali za približno 880.000 evrov. »Poleg tega bo to velik dogodek za občino, saj bo pri nas postavljeno največje vetrno polje v državi. Mimo njega se bo vsako leto peljalo okoli dva milijona ljudi in zagotovo bo to atrakcija. To bo tudi dokaz, da resno razmišljamo o alternativnih virih energije – ne tako kot mnogi, ki imajo polna usta besed, hkrati pa investitorjem mečejo polena pod noge. Najpomembneje za občino pa je, da bomo dobili rento in v prvi etapi štiri do pet delovnih mest,« je pozitivne učinke postavitve vetrne elektrarne stresel iz rokava župan.
Na občino priromala le ena ponudba
Na občini v odpiranje ponudb niso vložili prevelikega napora, saj je edino ponudbo oddalo podjetje TM energija v lasti Marije Mali iz Domžal, ki je občino pravzaprav povabila k sodelovanju. Medtem ko se je občina obvezala, da bo zagotovila ustrezna zemljišča, bo domžalsko podjetje financiralo investicijo. Od te si obetajo slaba dva milijona evrov prihodkov.
V podjetju TM energija pravijo, da je investicija popolnoma varna, saj slovenski predpisi zagotavljajo 15-letni odkup električne energije, pridobljene iz obnovljivih virov, po subvencionirani ceni. To vsako leto določi država, distributerjem pa zakon nalaga tudi odkup celotne električne energije in priklop vetrnih elektrarn na omrežje. Poleg tega, navajajo v podjetju, je na takšen način pridobljena energija odjemalcem ljubša, saj njena proizvodnja ne onesnažuje okolja.
»Vse lepo in prav. Projekt ni slab, vendar me moti, da je podjetje, ki naj bi postavilo vetrnice, povezano z Darkom Škodičem, poslovnežem sumljivega slovesa. Občina pa bo prav z njim podpisala pogodbo in ne z uradno lastnico podjetja Marijo Mali, niti z njenim možem, ki je bil prisoten na seji občinskega sveta,« je povedal občinski svetnik Vasja Ivančič iz opozicijske Liste Pretresi, ki se je skupaj s še tremi kolegi vzdržal glasovanja o podelitvi stavbne pravice podjetju TM energija.
»Slavna« preteklost investitorja
Da bi bilo partnerstvo s podjetjem, ki ima 7500 evrov osnovnega kapitala, vse prej kot varen posel, potrjuje tudi pretekla poslovna pot njegovega direktorja Darka Škodiča. V javnosti je najbolj odmeval nasedli projekt gradnje 20-nadstropne stolpnice na Bavarskem dvoru v Ljubljani. Investitor je bilo podjetje S1, ki je imelo lastnike s Cipra in Škodiča za direktorja, po dostopnih podatkih pa ga je skorajda v celoti financiralo z dolgovi. Danes je podjetje S1 v stečaju, za njim pa sta ostala jama v središču prestolnice in visokih deset milijonov evrov obveznosti.
Daleč največji upnik je Nova Ljubljanska banka (NLB), ki je skupaj z družbo NLB Leasing v nedokončanem projektu nasedla s sedmimi milijoni evrov. Edino premoženje, iz katerega bi se lahko poplačala, je omenjena gradbena jama. Sprva so jo hoteli prodati za visokih 5,57 milijona evrov in nato za 3,9 milijona evrov, vendar brez uspeha. Po novem poteka nezavezujoče zbiranje ponudb. Pri izterjavi posojenega denarja se je NLB lani lotila tudi Škodiča, ki je jamčil za posojilo, odobreno konec leta 2009. Poročali smo, da je banka vložila izvršbo v višini skoraj 1,1 milijona evrov.
Toda uspešnost rubeža je pod velikim vprašajem, kar je NLB priznala celo v predlogu za izvršbo. Zahtevala je le rubež njegovega avtomobila in motorja, sredstev iz osebnega računa in deleža v podjetju Bavarski dvor, ki praktično ne posluje več in ima negativen kapital. Škodič drugega vrednejšega premoženja po dostopnih podatkih nima. Stanovanje na Neubergerjevi v Ljubljani, kjer je prijavljen, namreč ni več v njegovi lasti. Dolgo časa je bilo pisano kar na podjetje Bavarski dvor, vendar ga je to že konec leta 2009 prodalo Barbari Klemenčič Škodič.
Župana ne zanimajo strici iz ozadja
»Nas ne zanima, kdo stoji zadaj. Opozicija v občinskem svetu je načela to temo, da so v ozadju ljudje z nečisto preteklostjo in sumljivimi posli. Vendar pa sem to debato prekinil, ker ni bila tema predlagane točke. Če v dogovorjenem roku podjetje TM energija ne bo zgradilo objektov, stavbna pravica zapade. Če po zgraditvi ne bodo plačevali rente, potem bo prišlo do direktne izvršbe,« je pojasnil župan Benčič Midre in poudaril, da občina ne bo prispevala niti evra ter da je vse tveganje na investitorju.
Po njegovih besedah za celotnim projektom v bistvu stoji družba Petrol, kajti prav v teh dneh naj bi na bencinskih črpalkah v Kozini in Povirju zagnali dve poskusni vetrnici. Podobne naj bi potem zgradili še na vetrnem polju na desetih hektarjih zemljišč v občini Hrpelje - Kozina. »Občina si bo prizadevala, da bi projekt zaživel čim prej in da investitor dobi vsa potrebna dovoljenja na zemljiščih, ki smo jih opredelili kot gradbena, za tem pa se je nanje 'usedla' Natura 2000,« je dodal župan.
