"Moja ocena je, da že danes bistveno premalo koristimo sredstva EIB," je poudarila.
"S SID banko sem že imela sestanek, imela ga bom še enkrat, da vidim, kje je ovira, pa mogoče tudi s podpredsednikom v EIB, da vidim, kje je ovira, zakaj se ne da sodelovati bolje," je pojasnila.
Oživljanje evropskega gospodarstva, predvsem malih in srednjih podjetij, ki so gonilna sila zaposlovanja, a se soočajo z izjemno omejenim dostopom do posojil, je bila poleg boja proti brezposelnosti mladih druga ključa tema tega vrha.
Voditelji so se zavzeli za krepitev vloge EIB pri teh prizadevanjih, predvsem naj nedavno dokapitalizacijo z desetimi milijardami evrov izkoristi za pomoč malim in srednjim podjetjem.
V Sloveniji se "kar nekaj shem za mala in srednja podjetja odvija preko SID banke, ki sodeluje naprej z EIB pri pridobivanju denarja", je povedala Bratuškova.
Paket pomoči gospodarstvu v višini 700 milijonov evrov
Ob tem je pojasnila, da so v rebalansu zagotovili 130 milijonov evrov dodatnih sredstev za te sheme, skupaj z dodatnimi viri, med katerimi so tudi viri EIB, pa naj bi ta paket pomoči gospodarstvu znašal približno 700 milijonov evrov.
Skupaj s shemami, ki se že izvajajo, pri čemer to niso samo subvencije in posojila, temveč tudi poroštva in zavarovanja, pa SID banka, slovenski podjetniški sklad in še nekaj drugih skladov namenijo za pomoč malim in srednjim podjetjem letno nekaj več kot štiri milijarde evrov, kar ni malo, je še povedala.
Predsednica vlade je ob tem še poudarila, da so se na vrhu strinjali, da je treba poskrbeti za ohranitev najboljše bonitetne ocene EIB. "Sredstva je treba namenjati za varne naložbe, ker znižanje bonitetne ocene EIB pomeni takoj manj denarja in tudi dražji denar," je sklenila.