»Bojim se, da nas čaka vrsta neprijetnih presenečenj,« meni hrvaški ribič Danilo Latin, ki predstavlja četrto generacijo ribičev v njegovi družini. Boji se, da bodo ribiči obstali brez subvencij, zamenjati bodo morali drage mreže, ribariti dlje od obale ter se soočati z večjim trgom in novimi pravili.
Pravila EU so prilagojena za ribarjenje v Atlantskem oceanu
Zaradi relativne plitkosti Jadranskega morja hrvaški ribiči uporabljajo tradicionalne mreže, ki niso v skladu s skupno ribiško politiko EU. Pravila so namreč prilagojena za ribarjenje v Atlantskem oceanu, poroča Reuters. »Nova mreža me bo stala okoli 100 tisoč kun (13.400 evrov), za zamenjavo pa ne morem upati na subvencijo ali kompenzacijo,« poudari Latin. Tako kot Latin tudi mnogi drugi hrvaški ribiči menijo, da vlada v pogajanjih za vstop v EU med leti 2005 in 2011 ni zaščitila njihovih interesov.
Poleg natančne opredelitve globine ribarjenja, vlečnih mrež in njihove velikosti bodo lahko po vstopu Hrvaške v EU v hrvaškem morju ribarile tudi tuje ladje iz EU. Ribiči se najbolj bojijo neizmerno večje flote ribiških ladij iz sosednje Italije, saj naj bi bilo na hrvaški strani Jadranskega morja tri- do štirikrat več rib kot na italijanski.
Kučić: Hrvaška se bo lahko začela boriti za interese ribičev šele po vstopu v EU
»Če želi italijanski ribič loviti na Hrvaškem, mora zgolj najti hrvaškega ribiča, ki mu je pripravljen prodati dovoljenje za ribarjenje in odpreti podjetje na Hrvaškem,« še opozarja Latin. Hrvaški strokovnjak za ribarjenje in pomočnik ministra za kmetijstvo Miro Kučić razlaga, da se bo Hrvaška lahko začela boriti za interese ribičev šele po vstopu v EU. »Nikakor ne bi mogli pričakovati, da bi EU v obravnavo sprejela naše zakone še preden bi bili sprejeti v mednarodno skupnost. Šele zdaj, ko postajamo enakovreden pogajalski partner Italiji in Sloveniji, bomo lahko poskusili rešiti težave ribičev,« je dejal.
Po Kučićevih besedah bo njihov cilj vpeljati nekatere spremembe v skupno ribiško politiko in tako upoštevati posebnosti ribarjenja v Jadranskem morju. »Severna in zahodna Evropa, ki je v osnovi avtorica skupne ribiške politike, lovi približno 10 različnih vrst rib, v Jadranskem morju je teh vrst okoli 80, poleg tega imamo za lovljenje več kot 100 različnih načinov, ki jih ostala Evropa sploh ne pozna. Pogajati se bomo tako poskušali začeti čimprej,« je še opozoril Kučić.
