Na šesto ploščo …Like Clockwork se je čakalo šest let. Že tri tedne po uradnem izidu se je za kratek čas zavihtela na težko dosegljivo prvo mesto ameriške lestvice najbolj prodajanih plošč Billboard 200, kar ne govori samo o komercialno uspešni in za trgovce zanimivi izdaji, ampak tudi, kakšen renome si je skupina priborila v domovini. In tudi v širših svetovnih okvirjih. Dosežek je za samo skupino toliko bolj razveseljiv, ker ji je ta veliki met uspel po tem, ko je presedlala z velikanke na neodvisno založbo Matador. K temu je svoj delež prispevala domišljena predpokušina obrokov s prihajajoče šeste plošče na spletni strani albuma, ki je potekala ves maj in nakazala zven novega dolgometražca. Vrelišče je dosegla z objavo četrt ure dolge animirane stripovske serije spotov za pet novih skladb.
Vrata v …Like Clocwork odpre hardrockovski zabremzani in nizko distorzirani blues Keep Your Eyes Peeled, ki podmaže srečanje drakule in lepotice z naslovnice. Z naslednjo I Sat By The Ocean se obzorja posvetlijo in že v uvodnem rifu zavohamo križanca Marca Bolana in Davida Bowieja. Ko pa se mastermind, kitarist in pevec skupine Josh Homme oglasi, se vaga prevesi na Bowiejevo stran, čigar kameleonski duh veje skozi vso ploščo. Homme je tudi tokrat v svojem domačem studiu Rancho de la Luna gostil številne gostujoče glasbenike in pevce. Ob soprogi Brody Dalle, starem prijatelju Marku Laneganu, nepoboljšljivem »bratu« Nicku Oliveriju, Alexu Turnerju iz angleških Arctic Monkeys, Jaku Shearsu iz Scissor Sisters, vodji Nine Inch Nails Trentu Reznorju ga je obiskal tudi Elton John, sedel za klavir in tovariško odpel z njim duet v Fairweather Friends. Nihče od njih ne izstopa vsiljivo ali zvezdniško, ampak je del Hommejevega kolektiva. Kdo ve, če mu ne bo na naslednjem projektu uspelo ob Bowieju privleči na svoj ranč sredi puščave Joshua Tree tudi Princa, ki bi še kako pasal v zafunkirano Smoothing Sailing. Po tretji, srhljivi rock uspavanki The Vampyre Of Time And Memory se na plošči zgodi opazen preskok. Na tretjini snemanja novega albuma je namreč zasedbo zapustil bobnar Joey Castillo, ki je ob prvih treh skladbah prispeval albumu še Kalopsio. Nastali problem je bil hitro rešen z rekrutiranjem preverjenega pridruženega člana skupine Dava Grohla. V nasprotju z zategnjenim Castillovim bobnanjem, ki je verjetno razlog za potegnjeno ročno v uvodnem komadu, nastopi Grohl s prepoznavno razigranostjo in razgibanostjo. Ne daje ga še revma. Prilije večoktanski ritem, ki so ga nove skladbe več kot potrebovale, vendar jih ne zaznamuje tako bridko kot bombastičnost epohalnega albuma Songs For The Deaf. V pinkfloydovski zaključni in naslovni simfo-baladi albuma je sedel za bobne novi stalni bobnar Jon Theodore in še ena studijska odiseja je bila zaokrožena. Izpiljena plošča …Like Clockwork se ne razgreje, ves čas je uzda galantno povlečena.