Odziv je v prvi vrsti ta, da snujemo program čedalje bolj raznoliko, za čim širši krog poslušalcev in okusov. Prizorišča so večinoma večja, dogodki bolj popularni, za približno 15 odstotkov smo znižali cene vstopnic. Zelo široko smo zastavili promocijsko akcijo, tiskovne konference smo organizirali po vseh okoliških državah razen Madžarske in odziv je vsako leto boljši. Prispevki o nas so bili na RAI, ORF in drugih uglednih medijih. Župan Janković se nam je pridružil v Trstu, Gradcu in na Dunaju, kjer so bili gostitelji tamkajšnji župani, kar je nedvomno dvignilo ugled tudi našemu festivalu.
Koliko se mesta identificirajo s svojimi festivali in koliko ob tem pomagajo države?Večina evropskih festivalov je tako rekoč »mestnih« in prav je, da jih mesta tudi podpirajo. Festivali so mestne zgodbe, tako je tudi pri dubrovniškem festivalu, četudi ga v veliki meri podpira država. Tudi ko govorimo o salzburškem festivalu, ne govorimo o avstrijskem festivalu, ampak je v prvi vrsti pomemben za identiteto mesta. Pravzaprav smo vedno dobro sodelovali z vsakim županom, res pa so bili pomisleki vsakič, ko je prišel drug. Kmalu so župani uvideli, da nam dejansko gre za festival in tudi za mesto samo. Župan Janković nam od leta 2008 sredstva praktično povečuje.
Hočete reči, da vaš festival niti ne potrebuje podpore države?Hja, če bi imeli še ta sredstva, bi lahko naredili več. Mi tako in tako iz enega javnega evra naredimo dva, skratka iz milijona, ki nam ga da MOL, sestavimo program za 2,5 milijona evrov, pri čemer si pomagamo še s prodajo vstopnic in sponzorji. Lastni prihodki so torej višji kot 50 odstotkov našega proračuna.
Kako je tekla letošnja predprodaja vstopnic?Do ponedeljka smo prodali za 207.000 evrov vstopnic, kar je 40 odstotkov celotnega lanskega izkupička. Lani je bila predprodaja nižja, letos je spet primerljiva z letom 2011. Vendar smo se morali zelo potruditi pri promociji, veliko je bilo tako imenovane sponzorske promocije, veliko kompenzacij in sodelovanj, ker sredstev ni. Ampak rezultati so.
Kako se s krizo spopadajo drugi evropski festivali?Dogaja se velika diferenciacija. Tisti festivali, ki nimajo podpore skupnosti in so bili odvisni izključno od trga, so prenehali delovati, festivali s podporo okolja, tudi majhni, pa delujejo naprej. Aprila smo imeli v Granadi generalno srečanje festivalov, in vzdušje je kljub vsemu optimistično. Seveda se vsi zavedamo težav, je pa treba k varčevanju pristopiti selektivno. Vsaka lokalna ali državna skupnost mora uvideti, kje se sredstva vračajo in kje ne, treba je postaviti prioritete.
Bo zaradi širjenja prostora za raznolike okuse trpela tudi kakovost ponudbe vašega festivala?Seveda ne, imamo kar nekaj sklopov, ki bi jih lahko postavili celo kot samostojne festivale, denimo plesni festival. Letos bo sploh veliko plesa, od lozanskega Béjart Balleta prek flamenka z Marío Pagés do baleta Romeo in Julija koreografinje Valentine Turcu s Slovensko filharmonijo in mariborsko opero, ki se ga še posebno veselim, ter odličnega plesnega ansambla Haroški iz Belorusije. Vendar menim, da bi v takšni strnjeni festivalski obliki prišlo na naše predstave manj občinstva. Ti programski prijemi so tudi ekonomski, saj ljudem omogočimo, da zapravijo več denarja za vstopnice.
Vrhunec festivala bosta izvedbi Wagnerjevih oper Rensko zlato in Valkira z Mariinskim gledališčem iz Sankt Peterburga. Koliko vas bo stal obisk ruskih gostov?Wagnerjevi operi bosta vrhunec festivala letos in tudi drugo leto z izvedbo še drugih dveh delov tetralogije Nibelunški prstan. To je velika zgodba in je tudi posledica tega, da ima Valerij Gergijev rad Ljubljano in naš festival. Najprej smo planirali Verdijevega Don Carlosa, ko pa je padel v vodo, smo dva tedna lebdeli v zraku. Nato sem sedel na letalo, odšel še enkrat v Sankt Peterburg in v dveh urah sva z Gergijevim že imela rešitev. Pravzaprav je bila to njegova ideja! Nibelungov prstan smo hoteli pripeljati že leta 2003 iz Wiesbadna, a takrat tega finančno nismo zmogli. Mariinsko gledališče bo letos pri nas trikrat, poleg dveh večerov z Wagnerjem še z orkestrom 30. julija, stali pa nas bodo dobrih pol milijona evrov ali četrtino letošnjega programskega proračuna festivala.
