Srečo so poskusili med drugim s spletno stranjo za tujce, z možnostmi rezervacije prenočišč, prevozov in izletov. Z izjemo prevozov z okoliških letališč v Slovenijo zanimanja ni bilo. »Ideja se je utrnila,« pojasnjuje Guček. Staknili so glave in začeli razmišljati o tem, kako idejo uresničiti. Sprva so nameravali razviti le programsko opremo, prevoze pa bi prepustili zunanjim sodelavcem. A so ti sodelovanje zavračali kot po tekočem traku. Praktično izmislili so si nov tip prevoza, saj obstoječi ponudniki česa podobnega niso izvajali.

Skovanka GoOpti pomeni go (pojdi) in opti (krajšava za optimizacijo). Ime se je po Gučkovih besedah dobro prijelo, čeprav ga lahko v primeru, če ni pravilno napisano, kdo prebere kot »Gupti«...

Odziv potencialnih poslovnih partnerjev vas je prisilil v nakup lastnih vozil.

Na začetku noben prevoznik ni želel z nami v posel zaradi prevelikega tveganja. Menili so, da naš poslovni model ne bo nikakor stekel in bi z njim delali le izgubo. Posledično smo morali nabaviti lastna vozila. Danes imamo trinajst kombijev, pred približno enim mesecem smo kupili še velik avtobus.

Ker so prevozniki sčasoma začeli povpraševati po sodelovanju, smo popustili in rekli, v redu, bomo sodelovali, ampak pod pogojem, da vzamejo našo franšizo, kar vključuje celoten naš koncept, od znamke, logotipa do »know howa«. Zgolj v želji, da bi res delali na način, kot smo si ga zamislili. Danes imamo po enega franšizojemalca v Mariboru in Kopru ter dva v Ljubljani.

Ob vstopu na trg dejansko niste imeli konkurence.

Praktično izmislili smo si nov tip prevoza, saj obstoječi ponudniki česa podobnega niso izvajali. Strogo gledano konkurence tako res nismo imeli, z izjemo potnikovega lastnega prevoza in morda avtobusa, ki je na neko letališče peljal enkrat na dan. Prevoznikom se takšna dejavnost po njihovih obstoječih modelih poslovanja ne izplača, saj obstaja velika verjetnost, da bi delali izgubo. Le z našim načinom dela je bilo mogoče doseči, da s prevozi ne ustvarjamo izgube, temveč dobiček.

Ste cenovno ugodnejši od javnega in zasebnega prevoza, še posebej če poleg goriva upoštevamo tudi stroške parkirnin in cestnin. Kako se vam izide?

Naši izračuni delujejo zgolj v primeru, če so kombiji napolnjeni v obe smeri. Tega ni mogoče doseči na denimo prvi maj, ko ogromno potnikov potuje le v eno smer, v drugo nihče, medtem ko se teden dni kasneje isti vračajo prav tako le v eno smer. V tovrstnih primerih ne zaslužimo nič oziroma smo malce celo v minusu.

Prihodki podjetja TM Vista, kamor sodi GoOpti, so se lani v primerjavi z letom prej povečali za šestkrat. Kakšna je vaša cenovna politika?

Podobna kot pri nizkocenovnih letalskih prevoznikih. Kdor pride prvi, plača najnižjo ceno, potniki, ki sedež rezervirajo v zadnjem hipu, ko so kombiji že skorajda zapolnjeni, pa plačajo višjo. V povprečju potniki za pot iz Ljubljane do Benetk odštejejo 25 evrov.

Vselej smo pozorni na to, da so naši kombiji zasedeni vsaj 70-odstotno. Dokazali smo, da naš koncept delovanja pije vodo, kljub temu tehnologijo sproti izboljšujemo in s tem višamo zasedenost.

Koliko potnikov največ ste skupaj s svojimi štirimi franšiznimi partnerji do Benetk, Bologne, Milana, Trsta, Münchna in Dunaja prepeljali v enem dnevu?

Vsaj šeststo. Danes je tak poseben dan (intervju je potekal v petek, 14. junija, op. p.). Poleg »klasičnih« v povprečju 200 do 400 potnikov na dan, ki jih vozimo na okoliška letališka, po državi danes razvažamo tudi potnike čarterskih letov in udeležence treh konferenc. Maj je bil rekorden, saj smo prepeljali 10.000 potnikov.

Potniki imajo lete pogosto ob različnem času. Kako uskladite urnike prevozov, na da bi med potniki povzročali nejevoljo?

Logistično gledano je to velik zalogaj. Sistem sprva skuje osnovni načrt o tem, kdaj in kje bodo vozniki pobirali potnike. Za uresničitev načrta nato skrbijo štirje organizatorji, ki načrt pregledajo, ga dodatno optimizirajo in popravijo glede na izkušnje.

Najslabša situacija, ki se lahko zgodi, je...

En potnik iz Maribora, drugi iz Ljubljane, tretji Koprčan, ki bi na letališče v Benetke radi prispeli sočasno. Kombi z Mariborčanom pobere Ljubljančana. Odpeljejo se do Fernetičev, kamor Koprčana pripelje koprski franšizojemalec, skupaj nadaljujejo pot do Benetk. Pri tem se moramo potruditi, da je čim manj čakanja na enega od potnikov. Kar se da malo prestopanja je naše osnovno vodilo.

Uvedli ste čakalno okno, ki pomeni, da lahko potnik na let namesto običajnih dveh ur čaka tudi dvakrat toliko. Kako so potniki sprejeli ta koncept?

Na naši spletni strani potnik najprej opredeli, kaj mu je pomembneje, ali ura najkasnejšega prihoda na letališče ali ura najbolj zgodnjega odhoda z letališča. Naš sistem na podlagi že prijavljenih potnikov nato izračuna najbolj optimalno uro odhoda, tako da je v povprečju čim manj odstopanja od želenih ur. Na začetku nas je bilo zelo strah, da stranke tega ne bi sprejele dobro, sčasoma pa smo opazili, da ni tako.

Zagotavljamo največje možno odstopanje, ki je odvisno od relacije, vendar je povprečni čas čakanja v večini primerov krajši. Posledično so potniki, ki so se prej psihično pripravili na dolgo čakanje, zelo zadovoljni.

Koliko časa prej mora potnik z vami na pot, če želi iz Ljubljane v Benetke?

Odvisno, koliko prej želi biti tam. Mi svetujemo, da najmanj dve uri, kar za let ob deseti uri dopoldne pomeni ob osmih zjutraj. Če upoštevamo, da je tri ure normalen čas za pot od Ljubljane do Benetk, to pomeni, da bo v najboljšem primeru iz prestolnice odpeljal najkasneje ob petih zjutraj. Ob triurnem čakalnem oknu bo v najslabšem primeru odhod ob dveh zjutraj in bo tam že ob petih zjutraj, torej bo čakal tri ure več, kot je sprva nameraval.

Opisani najslabši primer je dejansko primerljiv s slabostmi javnega prevoza, ki je sinonim neprilagodljivosti in dolgega čakanja.

Vlaka do Benetk ni. Neposredno na letališče pelje zgolj en avtobus na dan. Ta iz Ljubljane odpelje ob sedmih zjutraj in je v Benetkah nekaj minut čez deseto uro, medtem ko se vrača približno uro kasneje. Za potnike, ki imajo let točno opoldne, je prevoz z avtobusom idealen. Če je let prej, ga bo potnik zamudil, če kasneje, bo čakal še dlje kot v primeru našega čakalnega okna.

Razmišljali smo o uvedbi zajamčenih odhodov ob urah, ampak je analiza pokazala, da potniki vsak dan hodijo ob tako različnih urah, da se nam prevozi s fiksnimi urniki preprosto ne izplačajo. Z njimi bi delali le izgubo, ena od bistvenih slabosti bi bile daljše čakalne dobe, podobno kot v prej opisanem primeru.

Kaj če se za pot prijavi en sam potnik? Ga boste pustili na cedilu?

Ne, zagotovimo vsak prevoz. Prevzamemo tveganje, vsakokrat namreč obstaja možnost, da bomo s potjo naredili izgubo.

Letališčem pripeljete potnika do vrat. Kakšen interes imajo letališča za sodelovanje z vami?

Pri letališčih je za sodelovanje veliko zanimanja, z vsemi smo namreč že zdaj dogovorjeni, da lahko potnike neposredno pred vhodom tako pobiramo kot odlagamo. Z določenimi letališči, beneškim, na primer, je sodelovanje še globlje: ker v Sloveniji vidijo velik potencial, smo se povezali in izvajamo skupne promocijske akcije. Upam, da bo podobno mogoče skleniti tudi z drugimi letališči.

Kmalu boste začeli voziti na zagrebško letališče, prihodki iz tujine se vam višajo. Se nameravate širiti onkraj meja?

Trenutno iščemo soinvestitorja, saj se želimo na evropskem trgu bistveno razširiti. Novembra letos bomo franšize odprli predvidoma v Zagrebu, Puli in na Reki, hkrati s tem bo zaživela nova spletna stran, v ozadju katere bo pametna tehnologija, ki bo zdajšnji koncept opazno nadgradila. V prihodnjem letu nameravamo prodreti na španski, italijanski in poljski trg, morda tudi v Srbijo.