Nova raziskava, ki so jo objavili v evropskem zborniku o srčnih boleznih, je analizirala umrljivost zaradi srčnih bolezni med letoma 1980 in 2009 pri moških in ženskah v starostnih skupinah do 45 let, med 45 in 54, 55 in 64 in nad 65 let. Na splošno je bilo opaziti konstanten upad v umrljivosti na splošno v vseh starostnih skupinah, je ugotovila skupina raziskovalcev z oxfordske univerze. Kljub vsemu pa strokovnjaki svarijo pred kompleksnostjo in trdijo, da velike razlike med posameznimi evropskimi državami ostajajo. Koronarna srčna bolezen je namreč še vedno najpogostejši vzrok smrti v Veliki Britaniji. Približno eden od petih moških in ena od osmih žensk na Otoku umre zaradi te bolezni.
Kljub pozitivnim trendom še ni čas za trepljanje po hrbtu
Raziskovalci svarijo, da bi dejavniki tveganja kot so debelost, diabetes ter kajenje v nekaterih državah lahko še vedno imeli vpliv na število smrti zaradi srčnih bolezni, tudi v prihodnosti. Vodja raziskave dr. Melanie Nichols je za BBC povedala: »V nekaterih državah je zaznati trende, ki so razlog za skrb, upadanje splošnega števila smrti povezanih s koronarnimi srčnimi boleznimi pa se je upočasnilo. Ponekod je med mlajšimi generacijami opaziti očitno povečanje ravni umrljivosti zaradi koronarnih srčnih bolezni. Poleg tega je treba poudariti, da so kardiovaskularne bolezni glavni povzročitelj smrti v Evropi, zato je pomembno, da se osredotočimo na prizadevanja za primarno preventivo, vključno z zmanjševanjem kajenja, izboljšanjem prehranjevanja in večjo fizično aktivnostjo.« Simon Gillespie, izvršni direktor pri britanski srčni fundaciji, pa poudarja, da čeprav se splošna slika glede umrljivosti zaradi srčnih bolezni izboljšuje »smo še daleč od trepljanja po hrbtu in ploskanja«.
Danska, Malta, Nizozemska, Švedska in Velika Britanija so zabeležile največji upad umrljivosti pri obeh spolih v zadnjih tridesetih letih.
