»Morda se bo komu zdelo čudno, toda te zmage, naslova prvakinje, zlate kolajne in nove majice v svoji lepi zbirki nisem pričakovala. Osredotočila sem se le na vse okoliščine nastopa. Sedaj z zanimanjem čakam, kako bo šlo vse to naprej.« To so bile besede skromnosti Tanje Žakelj, potem ko je dvema zmagama v svetovnem pokalu včeraj v Bernu v Švici dodala še naslov evropske prvakinje. Z izjemno vožnjo je le potrdila, da je prava kraljica olimpijskega krosa. Za 38 sekund je premagala Italijanko Evo Lechner, medtem ko je Poljakinja Maja Wloszczowska zaostala že 1:35 minute. Obe sta Ledinki tudi na dirkah svetovnega pokala glavni tekmici.
»Ni bilo tako lahko, kot se zdi po prednosti. Niti nisem imela pripravljene posebne taktike. Od začetka sem le sledila vodilni skupini, vedela pa sem, da bodo odločali tudi tehnični odseki na spustih in sem se na to tudi pripravila in vozila spredaj. Nazadnje je tako naneslo, da je bilo to odločilno in so napake delale za mano,« je opisala glavno značilnost dirke. »Videla sem, kako so zaradi padca zaostale. Ko sem privozila nekaj prednosti, se mi je sprva zdelo malce zgodaj in da bo prednost težko obdržati. Eve Lechner sem se malce bala. Ni bilo lahko, saj je težko tako dolgo ohraniti zbranost, toda očitno mi dobro uspeva,« je zlata prinašalka, ki je pred dvema sezonama že osvojila članski bron, pristavila med čakanjem na svečano podelitev.
Že v petek je njeno zlato napovedal Miha Halzer. Kjer Ledinka zmaguje, Hrastničan le za las izgublja zmage. V sprinterskem krosu na izpadanje je le za deset centimetrov zaostal za Avstrijcem Danielom Federspielom. »Do zlate je zmanjkalo deset centimetrov. Verjetno še manj. V zadnjih 300 metrih nisem vedel, da je Federspiel tako tesno za mano v zavetrju in v zadnjih metrih je to izkoristil. Seveda sem zadovoljen s kolajno, dirkam pa vedno na zmago. Žal majice za drugo mesto ni,« je Hrastničan dal že malce v šali jasno vedeti, da ni priboril srebrne, pač pa izgubil zlato. Za svetovnega podprvaka razumljivo razmišljanje. Za nameček je bila to že šesta dirka v nizu velikih tekmovanj, ko je v velikem finalu četverice ostal brez zmage.
Ni se izgovarjal na utrujenost, čeprav je dan prej pomagal štafeti z mladincem Gregorjem Krajncem, mlajšim članom Urbanom Ferenčakom in Tanjo Žakelj, s katero so osvojili deveto mesto. »Seveda sem se izmučil. Dal sem vse od sebe, saj je bila to daljša trasa, kot sem vajen. A za kolajno smo zaostali le 1:15 minute. Še posebej Tanja je veliko prispevala. Mislim, da na moj nastop to ni vplivalo. V kvalifikacijah sem bil deveti, tudi Federspiel je bil sedmi. V izločilnih bojih četrtfinala in polfinala sem imel vse pod kontrolo, čeprav je šlo na tesno. Treba je biti vseskozi pozoren, odločajo pa odtenki. Federspiel je meni znova dokazal, da je v zaključkih zares hiter,« je pripomnil Halzer, ki tudi v skupnem seštevku svetovnega pokala zaostaja le za Avstrijcem.
Zanimivo, da na prizorišču v Bernu zaradi bolne Blaže Klemenčič reprezentance ni vodil selektor Robert Pintarič, pač pa Mohor Vrhovnik. Prav nastopu štafete so namenili več pozornosti, kar je prav Žakljeva ocenila kot zelo pomembno. »Dober nastop v štafeti je bil zame zelo pomemben. S tem sem dobila samozavest, motivacijo in veliko mi pomeni tudi ekipni duh, ki vlada v reprezentanci,« je očitno pomemben delček uspeha v Bernu dodala kraljica gorskega kolesarstva.
