Poleg tega je gora že več stoletij romarska točka. Unescov odbor za kulturno dediščino jo je opredelil kot kulturno in ne kot naravno dediščino, piše francoska tiskovna agencija AFP.
»Spoštovanje, ki ga zbujata njena veličastna oblika in v presledkih se pojavljajoča vulkanska aktivnost, se je transformiralo v religiozne prakse, ki so povezale šintoizem in budizem, ljudi in naravo,« je zapisano v dokumentaciji, ki je bila predložena odboru.
Fudži, ki je nazadnje izbruhnil pred približno 300 leti, je v zgodnjem 19. stoletju navdihoval umetnike, da so ustvarjali podobe, ki so slavo gore ponesle v svet in ki so močno vplivale tudi na razvoj umetnosti na Zahodu, piše AFP.
Gora Fudži je za Japonsko že 17 vpis na Unescov seznam naravne in kulturne dediščine. Na srečanju, ki te dni poteka v Phnom Penhu v Kambodži, sicer Unescov odbor za kulturo dediščino odloča vpisu kar 31 novih lokacij na seznam svetovne kulturne dediščine. V petek je odločil tudi o vpisu vulkana Etna na Siciliji na omenjeni seznam.
