Cerknica. »Če cela panoga propade, je jasno, da problem ni samo menedžment, ampak pogoji delovanja. Številnih znanih in eminentnih blagovnih znamk ni več. Če odmislimo manjša obrtniška podjetja, sta med podjetji z industrijskim načinom izdelave pohištva ostala le še Alples in Brest, lahko pa da tudi teh kmalu ne bo več,« je poudaril Mitja Strohsack, lastnik cerkniškega Bresta Pohištva, ki je gostoval na včerajšnjem regionalnem forumu Gozdovi – slovenska pot v Evropo 2020? Forum je med drugim skušal odgovoriti na vprašanje, kaj se v z gozdovi izjemno bogati državi dogaja z lesno-pohištveno industrijo.
Sredi gozdov, a težko dobijo hlodovino
Strohsack je kot eno glavnih težav izpostavil padec konkurenčnosti, zaradi česar je Brest izgubil zelo pomembnega kupca, švedskega trgovca s pohištvom Ikea, ki se je odločil proizvodnjo preseliti na Poljsko. Če so še leta 2007 v Brestu ustvarili 25 milijonov evrov prihodkov od prodaje, so, tudi na račun izgube Ikee, ti zdaj upadli za več kot polovico, izguba Bresta, ki ima nekaj več kot 200 zaposlenih, pa se je povzpela na prek milijon evrov.
»Čeprav poleg serijskega delamo tudi dizajnersko pohištvo, se usmerjamo nišno in nadomeščamo Ikeo, novi kupci niso dovolj veliki, da bi nadomestili ta izpad,« je povedal Strohsack. »Znamo narediti vse, kar trg išče, toda naše cene so previsoke, zato nam padajo naročila,« je še povedal Strohsack in opozoril, da bi morala politika čim prej znižati stroške dela in urediti delovnopravno zakonodajo.
Kot resno težavo lesne industrije pa je Strohsack izpostavil tudi nevzpostavljenost oziroma razpad gozdarsko-lesarke verige in posledično pomanjkanje polizdelkov. Da zaradi nekontoliranega izvoza težko dobijo hlodovino, čeprav so dobesedno sredi gozdov, je opozoril tudi Alojz Burja, predsednik uprave podjetja Lip Bled, ki je zato prisiljen les uvažati.
Merilo novih koncesij stopnja predelave doma
Jošt Jakša, vršilec dolžnosti generalnega direktorja direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, je zato napovedal, da med glavnimi cilji in merili za gospodarjenje z državnimi gozdovi po izteku trenutnih koncesij ne bo le cena, ampak da bi čim večji del oziroma po možnosti ves posekan les ostal v Sloveniji in bil tukaj tudi predelan, kar bi prispevalo k ustvarjanju novih delovnih mest in večji dodani vrednosti. Velika težava je po Jakševih besedah tudi siva ekonomija v gozdarstvu, saj se kar od 20 do 27 odstotkov lesa v zasebnih gozdovih poseka na črno, mnogo od tega pa se izvozi.