Prvoaprilska šala s tožbo Deutsche Telekoma zaradi kršitve lastninske pravice nad ciklamno barvo je uspela do te mere, da so besni aktivisti in novinarji šli vso zadevo preverit na državne patentne urade. Pravzaprav je ta fantastična šala tako uspela, da so kmalu odkrili, da je magenta – ena od štirih osnovnih offset barv, po mednarodnem standardu vpisana pod številko 395 52 630 oziroma kot RAL 4010 – po sklepu patentnega urada z dne 12. septembra 2000 res zaščitena kot lastništvo koncerna Deutsche Telekom AG! Ja, gospodje, Deutsche Telekom je lastnik ciklamne barve!

Nekako neopazno in ne da bi vedeli, smo se tako – zleknjeni v fotelju z daljincem v eni in pametnim telefonom v drugi roki – znašli v mrakobnem distopijskem svetu, v katerem imajo multinacionalna podjetja v lasti celo barve, s katerimi je obarvan logotip. Korporacijski fašizem je zavladal nad našimi življenji, njihovi odvetniki – sam gestapo – osvajajo vse kotičke naše resničnosti, kupujejo lastništvo nad barvami, zvoki in vonji, nad podobami, besedami in pojavi, ter se pripravljajo, da za majhen denar prevzamejo lastništvo tudi nad vami samimi.

Dobro, lastništvo nad človekom ni nič novega, v naravi obstajajo raznorazne vrste fašizmov, ki mu zagospodujejo nad dušo in telesom, toda korporativni fašizem je naredil še korak dlje: lastništvo nad vami bo prvič formalno registriral na patentnem uradu.

Novica tokrat ni padla na prvi april: ameriško vrhovno sodišče je prejšnji četrtek razsodilo v prid tožbi Ameriškega združenja za državljanske svoboščine proti zveznemu patentnemu uradu in biotehnološkemu podjetju Myriad Genetics, ki je človeška gena BRCA1 in BRCA2 – odgovorna za dedno nagnjenost k raku dojk in raku jajčnikov – na patentnem uradu povsem resno registriral kot svojo zaščiteno lastnino! Pri tem Myriad Genetics sploh ni edini, kakor nista edina gena BRCA1 in BRCA2. Če niste vedeli, v tem trenutku je dvajset odstotkov vseh vaših genov last velikih biotehnoloških koncernov: samo kalifornijsko podjetje Incyte ima formalno registrirano lastništvo nad dva tisoč vašimi geni! Vi pa ste ves čas mislili, da imate gene od svojega dedka!

Ob razglasitvi Myriadovega patenta za neustavnega in nezakonitega je sodnik Clarence Thomas opozoril na splošno znano dejstvo, da sta izolirana gena – kot tudi sicer vsi iz veličastne spirale DNK ter vsaka molekula človeka in narave, ki ga obdaja – delo narave, ki ne more biti nikogaršnja last. Prepoznavanje v naravi obstoječih stvari ni ustvarjanje novih in zato tega ni mogoče patentirati kot inovacijo, je sodnik Thomas pojasnil svojo odločitev, s katero je Myriad Geneticsu onemogočil milijarde dolarjev dobička od uporabe genskih mutacij pri zdravljenju raka.

Razum je zmagal, a ni modro preveč proslavljati. Namesto v ZDA lahko inženirji iz Myriad Geneticsa svoje lastništvo unovčijo na primer v Avstraliji, kjer sta človeška gena BRCA1 in BRCA2 od junija 2010 formalno zaščitena s patentom številka 686004. Pred nekaj meseci je združenje Glasovi Avstralije poskušalo izpodbijati to njihovo absurdno pravico, toda sodnik avstralskega zveznega sodišča John Nicolas je razsodil, da izoliranje človeških genov vendarle zahteva človeško intervencijo, s čimer je Myriad Geneticsu odobril lastništvo nad patentom, družbi Genetic Technologies iz Melbourna pa ekskluzivno pravico do testiranj v Avstraliji in Novi Zelandiji.

Lastništvo je, kot smo se učili v šoli, samo bistvo kapitalizma. Na začetku je bilo to – če se še dobro spomnim lekcije iz marksizma – lastništvo nad proizvodnimi sredstvi. Kapitalisti so posedovali sredstva, delavci pa so na njih proizvajali presežno vrednost. Dvesto let pozneje je kapitalizem koncept lastništva razvil v preprostejšo in vsekakor bolj dobičkonosno obliko. Ni več potrebe po ustvarjanju presežne vrednosti, dovolj je zaščititi pravico do obstoječega: patentirati torej občo, javno dobrino in zaračunavati njeno uporabo.

Včeraj ciklamna barva, danes gen tumorja, jutri pa – ali še vedno mislite, da pretiravam, če si zlahka predstavljam državni patentni urad, kako obravnava vlogo nekega prehrambnega giganta za lastništvo nad kemično spojino vodika in kisika? Namesto milijonov proletarcev so velike družbe tako zaposlile samo enega: tistega sivega, bradatega inženirja zgoraj, ki si zanje v svojem razvojnem laboratoriju povsem brezplačno izmišlja in proizvaja raznorazne majhne molekule in jih sestavlja v okusno oblikovane spojine in gene za vse, kar si lahko zamislite.

V vseh barvah, seveda.