Eno zadnjih zelenic, zaradi katere so pred skoraj tremi tedni v Turčiji izbruhnili okoljevarstveni protesti, kasneje pa so se hitro prelevili v širši izliv nezadovoljstva nad avtokratskim slogom vladanja premiera Recepa Tayyipa Erdogana, namreč varujejo koalicijski kordoni. Utopična družbena ureditev okupiranega parka še zdaleč ni pozabljena. Mladi, stari, Kurdi, komunisti, geji in lezbijke ter nacionalisti so v parku še pred dobrim tednom uprizorili sožitje mozaične Turčije. Prostor v strogem središču mesta, kjer so mestne oblasti hotele postaviti repliko otomanske vojašnice in jo predelati še v eno nakupovalno središče, so zapolnili navadni ljudje. Postavili so si svojo sliko družbe, ki so jo želeli.
Za otroke je bilo poskrbljeno z dnevnim varstvom. Pod krošnjami dreves je zrasla majhna knjižnica. V parku so postavili mizo za hrano in pijačo, ki so jo ljudje za druge prinašali do enega izmed osrčij turške sekularne države. Ob petju, plesu, recitalih in pogovorih je za nekaj dni nastala utopična družba tisočerih, ki so kljubovali državnemu aparatu in njegovim varnostnim silam. Prešerno vzdušje, kjer so ob kurdskih mavričnih zastavah plapolale turške rdečebojnice z Atatürkovo podobo, ni trajalo dolgo.
Policija je minuli konec tedna surovo pregnala protestnike in odtlej noge civilistov v park niso več vstopile. Kljub nasilni izpraznitvi parka, protestniki niso odnehali. Še naprej so množično prihajali na ulice turških mest, predvsem na zahodu države. Premier Erdogan je vse od začetka protestov naglo izgubljal živce. Demonstrante je označeval za nepridiprave, rogovilneže, teroriste. V protestih je videl tujo zaroto proti svoji desetletni vladavini, pri kateri so sodelovali domači akterji.
Čeprav je bilo v zadnjem valu policijskega nasilja pridržanih več sto ljudi, so protestniki še naprej prihajali na ulice. Šele po ponedeljkovem opozorilu podpredsednika vlade Bulenta Arinca, ki je namignil, da bi lahko oblasti za zajezitev demonstracij uporabile tudi vojsko, je protestniški val včeraj upadel. Za protestniško skupnostjo je bila še ena noč množičnih aretacij. Samo v Carigradu je za zapahi pristalo najmanj 84 ljudi, o aretacijah pa so poročali tudi iz Ankare in univerzitetnega mesta Eksisehir na zahodu Turčije. Po poročanju njihovih odvetnikov jih niso obtožili terorističnih dejanj, temveč so aretirani zaradi »nezakonitega zbiranja«.
Nekaj čez polnoč je na trgu Taksim vztrajalo še okoli 400 ljudi. Ob koncu delovnega dne se jih je zbralo desetkrat toliko. V primerjavi s prejšnjimi dnevi, ko je svojo moč z množičnimi demonstracijami v Carigradu izkazoval tudi premier Erdogan, je to bila zgolj še bleda senca začetka protestov. Ali so grožnje podpredsednika vlade Arinca zalegle, za katere je včeraj dejal, da so bile iztrgane iz konteksta, bo vidno v prihodnjih dneh.
In vendar duh upora tli še naprej. Po brutalni deložaciji iz parka Gezi si je v ponedeljek umetnik Erdem Gunduz izmislil novo obliko civilne nepokorščine. Za debelih osem ur se je postavil na trg Taksim in nemo strmel predse. Ni trajalo dolgo, da so fotografije molčečega protestnika preplavile spletna socialna omrežja, v katerih turška vlada vidi vražje prstne odtise netilcev nestabilnosti v Turčiji. Takoj so se našli posnemovalci v različnih turških mestih. Včeraj jih je več sto s pokončno držo nemo protestiralo na trgu Taksim. Oči so imeli uprte v policijske enote in Atatürkov kulturni center.
